Pasivno hlajenje stavb postaja ena ključnih rešitev pri soočanju z vse hujšimi poletnimi vročinskimi valovi. Stavbe se pogosto pregrevajo hitreje kot nekoč, zato so potrebne nove trajnostne rešitve.
Stavbe in vse večji izziv poletne vročine
Poletni vročinski valovi postajajo vse intenzivnejši. Stavbe se zato pogosto pregrevajo hitreje kot nekoč.
Večina rešitev danes temelji na klimatskih napravah in večji porabi električne energije. Raziskovalka Eva Zavrl pa išče drugačne poti – takšne, ki stavbam omogočajo prijetno bivalno temperaturo z manj energije.
Asist. dr. Eva Zavrl deluje v Laboratoriju za okoljske tehnologije v zgradbah na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Tam raziskuje materiale in tehnologije za bolj učinkovito ter trajnostno hlajenje stavb.
Fazno spremenljivi materiali za pasivno hlajenje stavb
Njeno raziskovalno področje se osredotoča na razvoj in uporabo fazno spremenljivih materialov (PCM).
Gre za materiale, ki med taljenjem absorbirajo in shranjujejo toploto. S tem zmanjšujejo pregrevanje notranjih prostorov.
Podobno kot led absorbira toploto, ko se tali, tudi ti materiali pomagajo uravnavati temperaturo v stavbah. Vgrajeni so lahko v stene, strope ali druge gradbene elemente.
Takšni materiali lahko bistveno zmanjšajo potrebo po aktivnem hlajenju. Posledično se zmanjša poraba električne energije in emisije, povezane z obratovanjem stavb.
Razvoj trajnostnih materialov in digitalnih orodij
Poleg razvoja novih materialov raziskovalka razvija tudi digitalna orodja. Ta pomagajo določiti optimalne materiale glede na tip stavbe, podnebne razmere in način uporabe prostora.
Poseben poudarek namenja uporabi materialov iz odpadnih ali biološko pridobljenih virov.
Takšen pristop odpira dodatne možnosti za krožno gospodarstvo. Hkrati zmanjšuje okoljski odtis gradbeništva.
Znanost kot odgovor na podnebne spremembe
»Ker me enostavno pomirja. Na pravi, strukturirani način pridemo do odgovorov in včasih zaključimo, da česa tudi ne vemo.« poudarja raziskovalka.
Po njenem mnenju sta odprtost do neznanega in vztrajnost pri iskanju rešitev ključni lastnosti dobrega znanstvenika.
Raziskave, kot jih razvija Eva Zavrl, so še posebej pomembne v času podnebnih sprememb.
Trajnostna gradnja danes ni več zgolj izbira, temveč nujen odziv na nove bivalne in energetske izzive.
Prihodnost vidi v kombinaciji obnovljivih virov energije. Posebej izpostavlja sončno in vetrno energijo, podprto z učinkovitim shranjevanjem energije ter vodikovimi tehnologijami.
Vir navdiha in izvorna objava: članek Materiali za vse hujšo vročino, objavljen v časopisu DELO.
Preberite več novic o trajnostni gradnji
Preverite aktualne dogodke vezane na trajnostno gradnjo
