RISE

Prenova kraške hiše kot proces učenja in ohranjanja dediščine

Trajnostna prenova v Pliskovici na Krasu

V vasi Pliskovica na Krasu poteka prenova tradicionalne kraške hiše, ki jo vodi arhitekt Robert Prašnikar iz Studia.a+v skupaj s partnerko.

Projekt predstavlja premišljen pristop k prenovi dediščine. Namesto radikalnih posegov je poudarek na ohranjanju obstoječe stavbne substance, spoštovanju lokalne arhitekture ter uporabi tradicionalnih materialov in tehnik.

Hiša je del tipične kraške domačije z notranjim dvoriščem oziroma borjačem, ki objekt ščiti pred burjo in ustvarja zavetno bivalno okolje.

Ohranjanje obstoječe strukture

Prenova temelji na čim večjem ohranjanju obstoječih elementov.

Ob odstranitvi ometov in vegetacije so odkrili zazidana okna, ki so jih ponovno odprli. Stabilnost objekta so izboljšali z injektiranjem kamnitih zidov, novo konstrukcijsko povezavo ter izvedbo medetažnih plošč.

Arhitekturna zasnova je nastajala skozi več variant. Končna rešitev združuje:

  • funkcionalnost,
  • racionalno izvedbo,
  • spoštovanje značaja hiše.

Posebna vrednost objekta je tudi ohranjeno staro hrastovo ostrešje, ki ostaja pomemben del notranje identitete prostora.

Lokalni materiali in znanje skupnosti

Pomemben del prenove predstavlja sodelovanje z lokalnimi mojstri in uporaba lokalnih materialov.

Pri projektu sodelujejo:

  • lokalni kamnosek,
  • statik,
  • izvajalci z izkušnjami pri prenovi kamnitih objektov.

Za izvedbo apnenih ometov uporabljajo tradicionalne materiale. Na Krasu se za naravno obarvanje ometov še vedno uporablja lokalni pesek različnih nahajališč.

Takšna znanja dokazujejo, da je lokalna gradbena tradicija še vedno dragocen vir znanja za sodobno trajnostno prenovo.

Samogradnja kot del procesa

Velik del zaključnih del investitorja izvajata sama ob pomoči družine in prijateljev.

Med opravili so:

  • odstranjevanje ometov,
  • priprava lesa,
  • manjša rušitvena dela,
  • izvedba instalacij,
  • finalne obdelave sten in tal.

Samogradnja prinaša finančni prihranek, hkrati pa zahteva veliko časa, organizacije in gradbenega znanja.

Projekt tako ni le prenova hiše, temveč tudi proces učenja, sodelovanja in neposrednega stika z materiali.

Prenova kot prispevek k življenju kraja

Pliskovica je primer kraške vasi, kjer se številni objekti prenavljajo, vendar pogosto za turistične ali apartmajske namene.

Ta prenova izstopa, ker je namenjena stalnemu bivanju.

Takšen pristop prispeva k:

  • ohranjanju grajene dediščine,
  • aktivaciji lokalne skupnosti,
  • dolgoročnemu razvoju kraja.

Arhitektura ni le objekt, temveč prostor življenja. Prenova z mislijo na bivanje zato vrača vsebino tudi samemu prostoru.


Vir navdiha in izvorna objava: članek Prenova v procesu #3 – Studio.a+v, Robert Prašnikar, objavljen na spletni strani Outsider.


Preberite še več novic glede trajnostne gradnje