Bistvo uporabe bioosnovanih materialov je, da po koncu uporabe lahko končajo v naravi brez da bi povzročili kakršno koli škodo, saj se povsem razgradijo.
Darja Kocbek, foto: Barbara Reya
Potrebujemo prehod na naravni krog, da lahko ohranimo naravne materiale naravne in jih uporabimo tako, da z njimi nadomestimo tehnične materiale. Da je to mogoče, morajo biti enako kakovostni. Takšnih materialov je veliko, kajti s prehodom s tehnološkega na naravni krog izpuste CO2 znižamo tako rekoč na nič, ker tisto, kar želimo doseči, naredi narava. Zakaj torej v suhomontažnih zidovih namesto kovinskih ne uporabljati cevi, ki so narejene na osnovi celuloze, pravi profesor dr. Sascha Peters, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za trajnostne materiale in nove tehnologije. Je ustanovitelj agencije Haute Innovation s sedežem v Berlinu ter dolgoletni svetovalec, avtor, žirant in izobraževalec na področju inovacij na biološki osnovi, krožnega oblikovanja in proizvodnih sistemov prihodnosti. Nekaj bioosnovanih materialov je prinesel v Ljubljano na strokovni mednarodni dogodek Materials Matter – Non Tox Day.
Katere bioosnovane materiale danes že najpogosteje uporabljamo v gradbeništvu?
Les uporabljamo kot gradbeni material. Je pomemben material zaradi podnebnih sprememb, saj skladišči ogljikov dioksid. Zaradi tega je njegova uporaba v gradbeništvu z več vidikov dobra. Ko sem potoval iz Berlina v Slovenijo, sem prenočil v 400 let stari kmečki hiši v Avstriji in bilo je odlično. Spal sem kot polh, v bolj zdravem okolju nisem mogel biti. Poleg lesa bi med bioosnovanimi materiali omenil še rastline, ki rastejo hitreje kot les, na primer konoplja in lan za izdelavo platna. Naravne materiale je v gradbeništvu ter opremljanju doma in poslovnih prostorov pomembno uporabljati tako iz zdravstvenih razlogov, saj ne vsebujejo škodljivih kemikalij, kot zaradi krožnega gospodarstva.
Les uporabljamo kot gradbeni material. Je pomemben material zaradi podnebnih sprememb, saj skladišči ogljikov dioksid.
Kako obstojni so bioosnovani materiali v primerjavi z umetnimi, ki jih nadomestijo?
Hiša v Avstriji je stara 400 let in toliko je star tudi les, iz katerega je narejena. Torej so zelo obstojni. V Srednji in Severni Evropi se danes za gradnjo spet uporablja zelo veliko lesa. Dve zagonski podjetji z Nizozemske iz konopljinih kompozitov izdelujeta prometne znake. Ti kompoziti so nadomestilo za aluminij. Nizozemski podjetji kupcem za te znake dajeta garancijo za deset let, ne zgolj za nekaj mesecev ali tednov. Ljudje pogosto sprašujejo, ali imamo alternative za beton. Imamo jih. Na trgu je tudi barva za stene, ki je narejena na rastlinski osnovi, v kateri ni nič sintetike, nič strupenih sestavin. Ugotavljam, da imajo naravni in bioosnovani materiali daljšo dobo uporabe kot sodobni umetni materiali tudi zato, ker so ves čas v trendu.
Kako to povedati ljudem, ki še vedno menijo, da so umetni materiali boljši, bolj uporabni, lepši?
Prepričati jih je potrebno na dva načina. Pokazati jim je treba, da so bioosnovani materiali enako kakovostni ali boljši kot umetni materiali, ki jih zdaj uporabljamo. Povedati jim je tudi treba, da so enako poceni, sicer ne bi mogli priti na trg. Seveda so nekateri ljudje za 100-odstotno naravne materiale pripravljeni plačati več, vendar pa je za večino cena pomemben element pri odločanju za nakup. Zaradi tega mora biti cena za bioosnovane materiale primerljiva s ceno za umetne materiale. Na voljo je že veliko bioosnovanih materialov, pri katerih cena ni problem, a ljudje jih morajo poznati, da jih tudi kupijo. Ne poznajo pa jih zato, ker tradicionalni industriji novosti ne ustrezajo, saj želi čim več zaslužiti z uporabo svojih materialov, ki so na splošno znani. Novim podjetjem, ki uporabljajo naravne materiale na inovativne načine, zaradi tega ni lahko priti na trg. Drugi način približanja bioosnovanih materialov kupcem je prek arhitekture. Pred 10 ali 20 leti je bilo moderno pri gradnji uporabljati beton, jeklo in steklo. To je bil trend v arhitekturi. Danes je moderno graditi z naravnimi materiali, zlasti z lesom, ker je v sodobni arhitekturi trend trajnostnost. Na Expu v Osaki je glavna stavba lesena, ob vstopu je videti kot gozd. To je trend tega stoletja. V Berlinu je v letu 2026 predvidena gradnja lesenega stolpa, ki bo visok 98 metrov.
V Sloveniji se še vedno gradi veliko stavb z betonom, jeklom in steklom. Kdaj lahko glede na izkušnje iz Nemčije, od koder prihajate, pričakujemo, da bodo trajnostni materiali postali trend tudi pri nas v Sloveniji?
Imate veliko gozdov, zato imate lesa dovolj na voljo. Zakaj ga ne bi uporabili? Mogoče temu še ni tako zato, ker so načrti za gradnjo novih stavb stari nekaj let. Ko se bodo začele graditi stavbe na podlagi načrtov, ki so zdaj v izdelavi, bo verjetno že uporabljen les in drugi naravni materiali. Seveda je to odvisno tudi od tega, katero podjetje je investitor. V Berlinu je bilo v zadnjih dveh ali treh letih dograjenih veliko stavb z uporabo lesa. Od zunaj seveda ni videti, da je bil uporabljen les, saj je skrit pod fasado.
Razvoj in proizvodnja novih bioosnovanih materialov ni mogoča brez novih tehnologij in inovacij. Kaj omogočajo?
Z novimi tehnologijami in inovacijami je mogoče uporabiti odpadke v kmetijstvu. S seboj na konferenco sem prinesel material, ki ga je razvilo švedsko podjetje PaperShell. Gre za trpežen material, ki so ga razvili iz rastlinskih materialov, zato je 100-odstotno biološko razgradljiv. Med drugim se lahko uporablja za proizvodnjo pohištva in gradbenih materialov. Je zelo trden, trpežen in je videti kot umetni material. Italijansko podjetje Arper je iz njega naredilo stol Catifa Carta. V Skandinaviji so v zadnjih desetih letih izvedli veliko raziskav, kako je mogoče uporabiti celulozna vlakna, ki so osnova za izdelavo papirja, za izdelavo novih bioosnovanih materialov. Na Nizozemskem veliko podjetij razvija bioosnovane materiale, ki se uporabljajo v sodobni arhitekturi in proizvodnji notranje opreme za stavbe, na osnovi konopljinih vlaken. V tej državi namreč ni veliko gozdov. Konoplja raste tri krat hitreje kot drevesa, požeti jo je mogoče po 100 dneh in ima zelo močna vlakna. V preteklosti so iz njih izdelovali vrvi za ladje. Podjetje Vepa kot prvo na svetu ponuja kolekcijo stolov Hemp Fine z lupino iz konoplje in smole, zato je tudi 100-odstotno biološko razgradljiva. To sta dva pomembna bioosnovana materiala za pohištveno industrijo. Ta industrija razvija nove materiale, ki se kasneje uporabljajo v arhitekturi, ker je tveganje v primeru neuspeha manjše kot v gradbeništvu. Bioosnovani material, ki prav tako veliko obeta, so glive, ker je zelo močan. Uporabiti bi ga bilo mogoče za izdelavo materialov za gradnjo sten v kombinaciji z lesom. Razvoj tega materiala je še v zelo zgodnji fazi. Podjetje Ecovative iz New Yorka je od leta 2006 lastnik glavnega patenta za izdelavo bioosnovanih materialov iz gliv. Prihodnje leto poteče zaščita, zato je pričakovati pravo eksplozijo bioosnovanih materialov iz gliv na trgu.
Z novimi tehnologijami in inovacijami je mogoče uporabiti odpadke v kmetijstvu.
Razvoj je res zelo obetaven.
Ja, ampak je še vedno v zgodnji fazi.
Kje vidite glavne ovire pri razvoju bioosnoivanih materialov?
Narava je odvisna od podnebja, temperature, padavin, zato je težko zagotoviti konstantno dobavo surovin enake kakovosti. To je glavni problem pri razvoju bioosnovanih materialov in glavna prednost proizvajalcev umetnih materialov, ki lahko za leta vnaprej zagotovijo konstantno dobavo materialov dogovorjene kakovosti. Ogromno podjetij se ukvarja z razvojem bioosnovanih materialov, vendar pa v Evropi ni virov financiranja in subvencioniranja zanje. Denar je na voljo v Indiji in Indoneziji, ker tam ni treba podpirati in ščititi tradicionalne industrije, zlasti proizvodnje plastike. Za razliko od Evrope je tam namreč nimajo. V Indiji nimajo več plastike za enkratno uporabo, ker so jo že pred tremi leti nehali uvažati. V Evropi se moramo zelo hitro obrniti v smer bioosnovanih materialov, sicer bomo zamudili vlak.
Katero lastnost bioosnovanih materialov bi posebej izpostavili?
Papirna lupina (papershell), ki ga na trgu ponuja švedsko zagonsko podjetje PaperShell, je zame res zanimiv material. To je kompozit iz celuloznih vlaken, ki ga je mogoče oblikovati v ravne ali kompleksno oblikovane komponente. Je trd, močan, odporen proti vročini in vodi ter ima izjemno majhen vpliv na podnebje in okolje. Njegov izumitelj je Anders Breitholtz, strokovnjak za materiale, kot sem jaz. Delal je v knjižnici materialov v New Yorku in po mnogih letih ugotovil, da na trgu ni trajnostnega materiala, s katerim bi lahko nadomestili umetne kompozite, kovino, plastiko. Zaradi tega se ga je odločil sam razviti, ustanoviti podjetje in zdaj sodeluje z velikimi proizvajalci pohištva in tudi s proizvajalci avtomobilov.
Kje je po vašem mnenju vloga države oziroma vlade pri razvoju bioosnovanih materialov glede na to, da so ti materiali del krožnega gospodarstva, trajnostnosti, zelenega prehoda?
Evropska komisija pravi, da je krožno gospodarstvo glavno orodje za preobrazbo našega gospodarstva v prihodnjih 20 letih. Krožno gospodarstvo ima ključno vlogo pri prehodu na ogljično nevtralno družbo. Vlada pravi, da so podjetja odgovorna za to, kaj se zgodi z viri, ki jih uporabljajo. Zaradi tega morajo pri razvoju razmišljati tudi o tem, kaj se z njihovimi izdelki zgodi po koncu uporabe. Tako podjetja postanejo odgovorna za vire v pozitivnem smislu, kajti če dobijo vire, ki so jih uporabili, nazaj, lahko privarčujejo denar. V Nemčiji imamo veliko tradicionalne industrije, ki veliko investira v tehnologijo, ki omogoča popravila, uvajanje novih krožnih poslovnih modelov. Izdelke je na koncu vedno mogoče reciklirati. To je tehnološki cikel, na katerega so podjetja še vedno osredotočena in v njem vidijo rešitev. Bolj zanimiv pa je biološki cikel, kajti če uporabijo bioosnovane materiale in z njimi nadomestijo umetne materiale, kot je plastika, kovine, keramika, ti po koncu uporabe lahko končajo v naravi brez da bi povzročili kakršno koli škodo, saj se razgradijo. To je bistvo uporabe bioosnovanih materialov.
Tako ni odpadkov, ki so eden od glavnih problemov danes?
Tako je. Na sejmu Interzum, ki je vodilni svetovni sejem za proizvodnjo pohištva in notranjo opremo, smo v maju postavili razstavo o krožnih bioosnovanih materialih. To so materiali, ki so 100-odstotno razgradljivi v naravi, ne 98-odstotno ali 99-odstotno, kar je zdaj pogosto navedeno na etiketah.
Ko govorimo o bioosnovanih materialih, ne govorimo več o trajnosti, ampak o biokrožnosti, kar pomeni, da se v naravi povsem razgradijo in ne povzročijo nobene škode. Na razstavi smo predstavili več kot 100 različnih bioosnovanih materialov za gradnjo in pohištveno industrijo.
Čas je torej, da evropska komisija in politika v državah članicah pojem trajnostno nadomestijo s pojmom biokrožno ter temu prilagodijo tudi predpise in začnejo z evropskimi sredstvi podpirati projekte za razvoj in uporabo krožnih bioosnovanih materialov?
Seveda. Običajno se začne s predlogi evropske komisije, njeni strokovnjaki imajo pogled daleč v prihodnost. Ko sem jim predstavil svoje predloge in zamisli, sem ugotovil, da je zanje krožno gospodarstvo že preteklost. V Nemčiji javni investitorji prek razpisov določijo pogoje za gradnjo in tako spodbudijo podjetja, da prijavijo čim bolj zelene projekte. Podjetje Heidelberg Zement, ki je eden največjih proizvajalcev gradbenega materiala na svetu, je na primer spremenilo svoje ime v Heidelberg Materials, ker cement ni zelen material. To ni zgolj sprememba imena, ampak sprememba strategije. Brez pritiska politike tega ne bi naredili, saj gre za zelo veliko podjetje. Nemške železnice imajo veliko zaposlenih na železniških postajah, ki delajo v pisarnah. To podjetje je tako eden največjih lastnikov pisarniških prostorov v državi. Začeli so kampanjo za recikliranje pisarniških stolov. Prek razpisa v okviru te kampanje vabijo podjetja, da jim predložijo predloge, kako jim lahko prenovijo pisarne. Ta kampanja je tako uspešna, da so se proizvajalci pisarniške opreme odločili vzpostaviti nov poslovni model, saj gre za ogromno denarja. Družba Deutsche Bahn ima v Berlinu zato središče za recikliranje starih pisarniških stolov. Ta sprememba se pravkar dogaja.
Torej se bodo tudi proizvajalci umetnih materialov postopoma morali preusmeriti v proizvodnjo bioosnovanih materialov?
Ja, ne bodo imeli druge izbire. Od leta 2009 imamo agencijo za prihodnost, takrat smo izdali prve knjige o trajnostnih materialih. To pomeni, da o tem govorimo že 16 let. Od takrat se je že veliko spremenilo, nismo pa še na cilju. Glavna sprememba je uporaba pojmov. Najprej smo govorili, da mora biti trajnostno, nato je sledilo krožno, zdaj mora biti biokrožno. Od leta 2013 sodelujemo s sejmom v Kolnu in vsako leto moramo ustrezno nasloviti svojo razstavo. V letu 2015 je bilo še v trendu 3D tiskanje, ki je zdaj tako rekoč izginilo. Nato je sledila krožnost, pa »na biološki osnovi«, zdaj je trend biokrožno.
Torej z razstavami določate trende?
Ukvarjamo se z razvojem, ko najdemo rešitve, potrebujemo zgodbo, ki je več kot trend. Brez zgodbe ni razstave.
VIR: GZS
