Zelena energija, dekarbonizacija procesov, inovativni izdelki in projekti, nove tehnologije, gospodarjenje z odpadki in uporaba sekundarnih surovin, ozelenitev fasad in stavb, trajnostna mobilnost. To je le nekaj področij, ki jih podjetja vključujejo med svoje zelene investicijske projekte. Doseganje ogljične nevtralnosti je med pomembnimi cilji številnih podjetij. Investicije v zelene naložbe večinoma financirajo iz lastnih virov, delno tudi preko različnih nacionalnih in evropskih projektov. Nekateri menijo, da bi država lahko s finančnimi spodbudami in davčnimi olajšavami za zelene naložbe pospešila zeleni prehod in investicije v podnebno nevtralnost.
Evropska komisija se je za dosego ciljev iz evropskega zelenega dogovora zavezala v naslednjem desetletju mobilizirati vsaj 1 bilijon evrov za trajnostne naložbe. Države EU pa morajo vsaj 37 % finančnih sredstev, ki jih prejmejo v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost v skupni vrednosti 672,5 milijarde evrov, nameniti za naložbe in reforme, ki podpirajo podnebne cilje. Tudi Slovenija.
Naložbe zasebnega sektorja v zelene in trajnostne projekte EU spodbuja tudi z uredbo o taksonomiji, ki je prvi sistem klasifikacije trajnostnih dejavnosti na ravni EU. Gre za ključen del zakonodaje v okviru evropskega zelenega dogovora, ki bo pomagal ustvariti prvi »zeleni seznam« na svetu za naložbe v projekte in gospodarske dejavnosti z večjim pozitivnim vplivom na podnebje in okolje. Zelene naložbe so in bodo tudi v prihodnje ključen del gospodarskega razvoja. Državni zbor je v decembru sprejel novelo zakona o spodbujanju naložb, ki predvideva premik spodbud od ustvarjanja delovnih mest k spodbujanju naložb z višjo dodano vrednostjo in za zeleni prehod (avtomatizacija, digitalizacija, robotizacija in zeleni prehod proizvodnih procesov). Pri razpisih so novi pogoji, ki se nanašajo na energetsko učinkovitost proizvodnje in okoljsko odgovorno ravnanje. Preverili smo, v katere zelene naložbe vlagajo v nekaterih slovenskih podjetjih in kako te naložbe financirajo. V anketi sodelujejo Melamin d.d. Kočevje, Wienerberger d.o.o., Pivovarna Laško Union d.o.o., BTC d.d., Nomago d.o.o.
Vprašanja:
1. Katere zelene naložbe ste izvedli v zadnjih petih letih in katere imate v načrtu v naslednjih treh letih (do leta 2025)? Koliko ste finančno namenili za zelene naložbe in katera merila mora izpolnjevati investicija?
2. Katerim področjem dajete prednost – rabi virov, razogljičenju …?
3. Kako financirate svoje zelene naložbe ter iz katerih evropskih in nacionalnih finančnih virov pričakujete participacijo? Kakšne pogoje morate izpolnjevati za pridobitev zelenih finančnih sredstev oziroma, koliko financerji zahtevajo vašo izjavo o nefinančnem poročanju/poročilo o trajnostnem razvoju in podobno? Kaj predlagate državi za povečanje spodbud v zelene naložbe?
Prejeli so zlato priznanje EcoVadis
Srečko Štefanič, direktor, Melamin d.d. Kočevje
1. V letu 2020 smo dokončali skoraj 6 milijonov EUR vredno naložbo v soproizvodnjo (kogeneracijo) električne energije. Poleg tega že od leta 2014 kot glavni vir energije uporabljamo biomaso, s čimer smo izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov zmanjšali za več kot 90 %. Naložba v kotlovnico na biomaso je znašala približno 7 milijonov EUR. V bližnji prihodnosti načrtujemo tudi naložbe v sisteme za proizvodnjo elektrike s pomočjo sončne energije (fotovoltaiko).
2. Za družbo Melamin je pomembna tako trajnostna raba virov kot tudi razogljičenje na energetskem področju. Zavedamo se svoje vloge v trajnostno naravnani ekonomiji, ki jo aktivno sooblikujemo. Jasno definirano imamo politiko pridobivanja virov na trajnostni način. V procesu zagotavljanja energetskih virov praktično ne uporabljamo več fosilnih virov, kot so olje, nafta, mazut in podobno, saj smo skoraj v celoti prešli na lesno biomaso, ki jo na okolju prijazen način predelujemo v zeleno energijo. Na procesih, kjer se energije ni dalo zagotoviti z biomaso, smo prešli na elektriko, ki je vedno bolj pridobljena na trajnostni način. V letu 2020 smo tako začeli z lastno soproizvodnjo elektrike, ki je zaradi našega zelenega vira tudi zelena elektrika in ki jo v celoti uporabljamo v svojih procesih. Aktivno spodbujamo, motiviramo in ocenjujemo naše dobavitelje, saj nam je pomembno, da tudi oni pri svojem delovanju upoštevajo trajnostne vidike. Spodbujamo jih in jim pomagamo pri vzpostavljanju lastnih procesov, ki upoštevajo trajnostna načela. Skrbimo za skladnost z zakonodajo REACH pri sebi in pri partnerjih ter za svoje procese ne uporabljamo redkih ali konfliktnih materialov.
Ker se zavedamo, da je naše družbeno odgovorno ravnanje čedalje bolj pomembno tudi za naše poslovne partnerje, imamo pridobljene certifikate za sistem vodenja kakovosti po standardih ISO 9001, ISO 14001 in FSC. Poleg tega smo pristopili k mednarodno uveljavljenemu sistemu preverjanja družbeno odgovornega ravnanja EcoVadis. Sistem EcoVadis pokriva različne vidike nefinančnega upravljanja podjetja, od varovanja okolja, delavskih in človekovih pravic, do etičnega in trajnostnega koriščenja virov. S ponosom lahko povemo, da smo pri tem zelo uspešni, saj smo uspeli pridobiti zlato priznanje »Gold EcoVadis Sustainability Rating«, pri čemer smo se uvrstili med 2 % najbolje ocenjenih podjetij.
3. Svoje naložbe, tako zelene kot ostale, večinoma financiramo z lastnimi viri, delno tudi z uspešnimi prijavami projektov na različne javne razpise predvsem za razvojno-raziskovalne projekte. Menimo, da bi država lahko s finančnimi spodbudami in dodatnimi davčnimi olajšavami za zelene naložbe pospešila zeleni prehod in investicije v podnebno nevtralnost, uporabo zelenih tehnologij, trajnostno industrijo in promet ter zmanjšanje onesnaževanja.
Za razogljičenje letno 60 milijonov evrov
Jože Štrakl, tehnični direktor Regija SEE Wienerberger
Amel Emkić, mag. inž. grad., produktni vodja Wienerberger Adriatic
1. Dekarbonizacija in prilagoditev podnebnim spremembam sta za podjetje Wienerberger, ki je eden izmed vodilnih mednarodnih dobaviteljev gradbenega materiala in infrastrukturnih rešitev, zelo pomembni. Takšnih izzivov se lotimo z iskanjem rešitev, ki so primerne za prihodnost. Naš dolgoročni cilj je implementirati »Evropski zeleni dogovor« (Euroepan Green Deal). Wienerberger si najkasneje do leta 2050 želi postati podnebno-nevtralen. Ta cilj je mogoče doseči z dekarbonizacijo proizvodnih procesov, inovativnim portfeljem izdelkov in novimi tehnologijami. Znotraj Skupine Wienerberger smo dekarbonizaciji predani vzdolž celotne vrednostne verige – od zasnove izdelkov do proizvodnje in končne uporabe naših izdelkov.
Naša prizadevanja za dekarbonizacijo so bila še posebej uspešna v segmentih glinenih blokov in strešnikov. V zadnjih letih smo presegli cilje, ki zadevajo večjo učinkovitost, vendar pa je za pravo dekarbonizacijo potrebno dosti več kot le optimizacija procesov. Potrebno bo najti nove načine in razviti nove procese. Skladno s cilji bo Wienerberger na ravni skupine za dekarbonizacijo letno porabil 60 milijonov evrov. Te investicije vključujejo raziskave in razvoj, inovativne procese in nove izdelke. V sklopu trajnostne politike na ravni regije si veliko prizadevamo tudi za biodiverziteto, kjer glinokope vračamo v čim bolj prvobitno stanje.
2. V naši nabavi spodbujamo cirkulacijo s povečanjem količine rabljenih sekundarnih surovin. Upravljanje oskrbe po skupinah olajša optimizacijo prevoza. Poleg tega smo se odločili, da se v celoti posvetimo zeleni energiji. V proizvodnji in pri snovanju izdelkov zmanjšujemo CO₂ emisije skozi tehnološke inovacije. Preostale emisije toplogrednih plinov se zmanjšujejo s programi za varstvo podnebja. S programi optimizacije, kot sta Program za izboljšanje proizvodnega obrata (PIP) in Program proizvodne odličnosti (PEP), kot tudi s pristopom vodenja Lean Six Sigma, izboljšujemo svoje proizvodne postopke in procese. Spodbujamo dekarbonizacijo naših izdelkov z inovacijami in z novimi zasnovami izdelkov. Primeri vključujejo podnebno-nevtralne opeke in sončne panele, ki so vgrajene v strešne površine. Wienerbergerjevi inovativni izdelki in rešitve so naš odziv na podnebne spremembe. Primeri vključujejo naša pametna črpališča, sisteme za upravljanje deževnice in ozelenitev streh ter fasad za boljšo mikroklimo.
3. Za vlaganje glede dekarbonizacije namenjamo predvsem sredstva, ki so temu namenjena znotraj skupine Wienerberger –pridobivamo projekte preko internih razpisov. V zadnjem času smo pridobili sredstva za nov dizajn izdelkov, zamenjave svetil v varčna svetila, vakuumske črpalke, kompresorje itd., vse z namenom zmanjšanja porabe energentov in zmanjšanja CO₂ izpusta.
Na ravni države je pomembno, da se stimulira zelene naložbe, s spodbudami in z davčnimi ukrepi.
V postopek čiščenja vse odpadne vode v pivovarnah
Blaž Medja, vodja trajnostnega razvoja, Pivovarna Laško Union d.o.o.
1. Želimo uspešno trajnostno poslovati, a hkrati prispevati k večji kakovosti življenja širše družbe ter naravnega in lokalnega okolja, v katerem delujemo. Svojo odgovornost uresničujemo s trajnostno strategijo Varimo boljši svet – dvignimo letvico 2030, ki je del naše poslovne strategije Evergreen. Naše zaveze in cilji se dotikajo treh ključnih področij: odgovornosti do naravnega okolja, odgovornosti do družbenega okolja in odgovorne potrošnje. Vse to za bolj odgovorno, pravično in zdravo družbo, v kateri delamo in živimo. To so tudi naše prioritete za usmerjanje t. i. zelenih, trajnostnih investicij.
Ko gre za naravno okolje, je ena naših pomembnih zavez na ravni celotne družbe doseči ničelni neto ogljični izpust iz proizvodnje do leta 2030 ter ogljično nevtralnost v vseh procesih do leta 2040. Investicijska sredstva že nekaj let usmerjamo v povečevanje proizvodnje bioplina, ki nastaja pri čiščenju odpadnih vod na čistilni napravi v Pivovarni Laško. Ena naših zavez je namreč tudi, da gre do leta 2023 skozi postopek čiščenja 100 % odpadnih voda v vseh pivovarnah. Razvijamo številne inovativne projekte za optimizacijo porabe vode, elektrike in zemeljskega plina. Nadaljujemo z uporabo zelene energije pri hlajenju ter z nabavo hladilnih naprav, prijaznih do okolja. V proizvodnih procesih veliko pozornosti namenjamo učinkovitosti uporabe toplotne in električne energije. Sprejeli smo ambiciozno politiko gospodarjenja z odpadki, ki temelji na ločenem zbiranju frakcij v vseh proizvodnih procesih in posledično omogoča predelavo, ponovno uporabo in kroženje snovi. Še ena naša zaveza je: nič odpadkov na odlagališčih vseh naših proizvodnih lokacij do leta 2025. To je le nekaj primerov, s katerimi zmanjšujemo vpliv na okolje.
2. Kot trajnostno in okoljsko odgovorno podjetje smo sprejeli zaveze in cilje pri ključnih okoljskih kazalnikih. Naši okoljski cilji se osredotočajo na ogljično nevtralnost, krožnost ter odgovorno ravnanje z vodo. Optimizacija rabe virov energije in vode ter zniževanje emisij ogljikovega dioksida so za nas ključni kazalniki za uspešno izvajanje trajnostne strategije. Rezultate v ekipi redno spremljamo in sproti prilagajamo akcijske načrte, s katerimi dosegamo napredek na vseh področjih. Veliko pozornosti namenjamo inovacijam na področju trajnostne embalaže. Glavne smernice na tem področju so: povečanje rabe povratne embalaže (ki ima nižji ogljični odtis), neuporaba t. i. kompozitne embalaže, optimizacija gramature ter povečevanje reciklata v embalažnih materialih.
3. Doslej smo sredstva za financiranje zelenih naložb zagotavljali sami. Smo pa številne projekte izpeljali skupaj z zunanjimi sodelavci in podjetji. Spremljamo tudi mehanizme evropskih in nacionalnih finančnih virov, med drugim tudi možnosti črpanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Tu vidimo veliko priložnosti financiranja investicij in projektov, ki bi nam omogočili t. i. zeleni preboj.
V več slovenskih mestih že prvi ekološki avtobusi
Mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor, Nomago d.o.o.
V Nomagu si že vse od ustanovitve prizadevamo za razvoj novih konceptov mobilnosti in pametnih mest. Na poti do zelene in brezogljične družbe bo ključnega pomena razvoj mobilnosti in javnega potniškega prometa, ki je brez dvoma ekološko najbolj sprejemljiv način mobilnosti. Samo en avtobus lahko namreč s cest umakne tudi več kot 50 osebnih vozil, kar ima velik pozitiven vpliv na okolje, zmanjšanje obremenjenosti cest in znižanje izpustov toplogrednih plinov.
Trajnostni razvoj mobilnosti in zeleni prehod je eden izmed ključnih izzivov prihodnjega desetletja po vsem svetu. Brez učinkovitega javnega prevoza nobena država ne bo mogla doseči kriterijev za znižanje emisij. Pri razvoju trajnostne mobilnosti je v vsaki državi ali mestu izredno pomembna tudi mikromobilnost, ki posamezniku zagotavlja prevoz v njegovem prvem in zadnjem kilometru poti. Prav to potrebo rešuje sistem javne izposoje koles, ki je na eni strani prilagojen uporabniku, na drugi strani pa je okolju veliko bolj prijazen kot uporaba osebnega avtomobila.
V Nomagu smo se že ob ustanovitvi odločili, da želimo biti vodilni na področju zelene mobilnosti in v partnerstvu s številnimi razvojno naravnanimi občinami ter podjetji vztrajno stopamo po tej poti. Na prehod na zelena vozila, ki jih poganjajo alternativni viri energije, se pripravljamo že več let in veliko napora in truda vlagamo v pomladitev našega voznega parka, v katerega dodajamo samo vozila, ki izpolnjujejo najstrožje okoljevarstvene standarde. V zadnjih letih pa smo v več slovenskih mestih že uspešno testirali tudi električne avtobuse. V Mestni občini Celje so v mestni potniški promet vključena izključno vozila, ki jih poganja zemeljski plin, krožni potniški promet v BTC City pa izvajamo z električnim avtobusom. Nomago po zaslugi takšnih projektov postaja referenčna točka zelene mobilnosti, dolgoročno pa želimo vozila, ki jih poganjajo alternativni viri energije, vključiti tudi na medkrajevne linije.
Med drugim tudi hranilniki energije in projekti za varčevanje z viri
Miha Mermal, mag., izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj, BTC d.d.
1. Družba BTC že dve desetletji uresničuje strategijo trajnostnega razvoja in izvaja projekte na področju zagotavljanja zelenega, varnega in udobnega BTC Cityja, upravljanja z energijo, trajnostne mobilnosti, krožnega gospodarstva in družbene odgovornosti. V zadnjih letih smo na območju BTC Cityja Ljubljana na novo posadili 370 novih dreves in več kot 5.000 grmovnic. V letu 2020 smo uredili še 1.000 m² zelene strehe na Dvorani 8 ter 2.000 m² zelenih površin med Vodnim mestom Atlantis in starim letališčem Ljubljana. V letu 2021 smo skupaj z Mestno občino Ljubljana ozelenili tri nadstrešnice na avtobusnih postajališčih, v letu 2022 pa je prvo zeleno fasado dobila garažna hiša pri Vodnem mestu Atlantis. Pomembni so tudi energetski projekti, kot je na primer projekt uporabe odpadne toplote podjetja Aquafil za ogrevanje Vodnega mesta Atlantis ter šestletni mednarodni projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti, v okviru katerega s postavitvijo hranilnikov energije v BTC Cityju zagotavljamo zanesljivost oskrbe z električno energijo za večji del Ljubljane. Glavni partnerji v projektu so japonska razvojna agencija NEDO in njen pooblaščeni izvajalec Hitachi ter družba ELES. V okviru trajnostne mobilnosti imamo poleg sedmih električnih polnilnic vzpostavljen sistem souporabe vozil in sodobnega upravljanja voznega parka za poslovne uporabnike Toyota DriveMe in tri postajališča BicikeLJ za avtomatizirano izposojo koles.
Ker se zavedamo pomembnega izziva segrevanja ozračja v mestih, tudi v prihodnje načrtujemo projekte ozelenjevanja zgradb in talnih površin, s čimer upoštevamo kriterije kot so spreminjanje mikroklime, zniževanje ogljičnega odtisa, skrb za naravno okolje ter vpliv na udobje obiskovalcev, zaposlenih in poslovnih partnerjev, ki obiskujejo ali delujejo v tem okolju. Prav tako pa v prihodnje načrtujemo nove energetske projekte in projekte na področju trajnostne mobilnosti. V pripravi so projekti varčevanja s toplotno in električno energijo, projekti izrabe obnovljivih virov energije z vgradnjo fotonapetostnih sistemov in toplotnih črpalk ter širitev mreže e-polnilnic za električna vozila.
2. V letu 2021 je družba BTC sprejela novo, ambiciozno strategijo razvoja do leta 2025 z usmeritvijo v Družbo 5.0 in strategijo trajnostnega razvoja, ki upoštevata globalne okoljske in družbene trende ter izzive današnjega časa. Še močneje poudarjata trajnostni razvoj in v ospredje postavljata naravo, energijo in človeka (družbo). V okviru strategije je družba BTC sprejela zavezo k zniževanju svojega ogljičnega odtisa, zato bo prednost dana izvajanju projektov ozelenjevanja zgradb (streh in vertikalnih površin) in talnih površin ter projektov na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti.
3. Zelene naložbe večinoma financiramo sami oziroma skupaj s poslovnimi partnerji, smo pa na tem področju tudi vključeni v evropske projekte. Na področju upravljanja z energijo smo že člani pri treh evropskih projektih, in sicer Phoenix H2020, Matrycs H2020 in Creators H2020. Prvi se ukvarja z izboljšanjem digitalne varnosti v elektroenergetskih omrežjih in predvideva razvoj pametnih števcev električne energije. Drugi predvideva razvoj energetskih skupnosti, katerih cilj je pospešiti integracijo energetskih sistemov s podporo lokalnim ponudnikom skozi celoten življenjski cikel projekta in približati model energetske skupnosti kot storitve trgu. Tretji pa predvideva razvoj »big data« aplikacij za optimizacijo oskrbe z energijo v stavbah, v povezavi z okoljskimi vplivi in vplivi uporabnikov v stavbah. Poročilo o trajnostnem razvoju družba BTC pripravi vsako leto in je del poslovnega poročila v okviru Letnega poročila družbe z določenimi deležniki, na primer bankami, na področju trajnostnega poročanja tudi že sodelujemo.
Anketa / zelene naložbe
Avtor: Tanja Pangerl
VIR: Zelena Slovenija
