Z Združenjem za vodik Slovenije želijo ustanovitelji povezati posameznike, podjetja in ustanove, poskrbeti za izmenjavo informacij in olajšati pot do evropskih sredstev za vodikove projekte.
V EU je ogromno sredstev namenjenih za vodikove projekte, vendar pa imamo v Slovenji težave pri pridobivanju takšnih sredstev, ker nimamo nacionalne vodikove strategije, ugotavlja belokranjski podjetnik Damir Imširović
»Vsak dela nekaj posebej«
Na težave, do katerih prihaja, ker nimamo vodikove strategije, so v zadnjih mesecih opozorili člani Združenjem za zakonito lobiranje Slovenije, s katerim sodeluje tudi Imširović. Člani združenja so opozorili ministrstva, slovensko stalno predstavništvo v Bruslju, elektrooperaterje in druge.
Nekatera slovenska podjetja sodelujejo v projektu vodikova dolina severnega Jadrana, vendar pa po državi poteka tudi več posamičnih dejavnosti, povezanih z vodikovimi tehnologijo, opaža Imširović: »Vsak dela posebej, med njimi ni povezav.«
Vodikova združenja po vsej EU, le pri nas ga ni
Povsem drugače je v zahodnoevropskih državah, kjer podjetja sodelujejo in za svoje projekte pridobivajo evropska sredstva. »Udeležili smo se konference Hydrogen Week, govorili smo s predstavniki organizacije Hydrogen Europe in se prepričali, kako potekajo vodikovi programi po EU. Ustanavljajo se konzorciji in še marsikaj,« je naštel Imširović.
Med drugim so tudi izvedeli, da imajo v večini evropskih držav nacionalno združenje za vodik. V Sloveniji takšnega združenja ni.
»Zato smo se odločili, da ustanovimo Združenje za vodik Slovenije,« je nadaljeval belokranjski podjetnik. Združenje je bilo ustanovljeno 22. novembra, njegov predsednik je Mihael Cigler, ki je tudi predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije, podpredsednik vodikovega združenja je Damir Imširović, generalna sekretarka pa Sara Mlakar, zaposlena pri združenju za zakonito lobiranje.
Priložnost: podizvajalci pri tujih projektih
»Z združenjem želimo povezati posameznike, inštitute in podjetja, tudi velike družbe, ki se ukvarjajo z vodikovimi tehnologijami. Pridobiti želimo tudi podjetja in posameznike, ki se še ne ukvarjajo z vodikovimi tehnologijami. Če se bomo povezali, bomo pridobili dostop do evropskih sredstev,« je prepričan sogovornik. Zanimanje za združenje so med drugim pokazali tudi v ljubljanskem LPP.
Združenje bo nekakšno informacijsko središče, kjer bodo podatki na voljo vsem. Vzor je združenje Hydrogen Europe. Člani slovenskega združenja bodo oblikovali konzorcije za prijavo projektov na evropske razpise.
Slovenska podjetja bi lahko nastopila na primer tudi kot podizvajalci za večje tuje projekte. Imširović govori iz lastne prakse. V enem od njegovih podjetij proizvajajo izdelke iz nerjavečega jekla, razvijajo pa že prototipe elektrolizerjev in drugih naprav za delo z vodikom.
VIR: Okolje & energija – Finance
Bi imeli dostop do časnika financ? pišite nam na info@rise.si
