Tri točke za uspešno preobrazbo v trajnostno gospodarstvo

V Sloveniji imamo to prednost, da zavest o potrebi po varovanju okolja obstaja, je vtkana v družbeno zavedanje.

V koronakrizi se je slovenska vlada s pomočjo podjetjem izkazala zelo pozitivno, ocenjuje Zakrajšek. »EU se je v tokratni krizi izkazala kot unija, ki zmore koordinirano fiskalno pomoč, kljub temu, da unija nima skupne fiskalne politike. S tem je pokazala, da zmore uveljaviti učinkovite mehanizme, s katerimi pride pomoč od manj prizadetih evropskih držav k bolj prizadetim.« Njegova ocena je, da je Slovenija danes v bistveno boljšem položaju, kot je bila v prejšnji finančni krizi leta 2010. Se bo pa soočala z velikimi izzivi pri prehodu v zeleno ekonomijo in trajnostno gospodarstvo.

»Očitno je, da države z višjo precepljenostjo prebivalstva bistveno bolje preživljajo novejše vale virusa covid-19. Ker je njihov zdravstveni sistem manj obremenjen, si lahko privoščijo manj stroge omejitvene ukrepe in večjo odprtost, da zadržijo višjo gospodarsko rast. Stopnja precepljenosti je v Sloveniji prenizka. To je hud problem, tudi v drugih državah predvsem centralne Evrope, in vlade se bodo morale soočiti z vprašanjem, kako nagovoriti nezaupljivost ljudi, da se bodo cepili. Ko bo precepljenost višja, bodo vlade imele bistveno več manevrskega prostora,« je prepričan Zakrajšek.

Transformacija slovenske ekonomije

Transformacija gospodarstva v brezogljično, zeleno in digitalizirano ekonomijo je dolgoročni izziv vseh vlad. V Sloveniji imamo to prednost, da zavest o potrebi po varovanju okolja obstaja, je vtkana v družbeno zavedanje. »Za razliko od ZDA v Sloveniji ni razprav o tem, ali se klimatske spremembe res dogajajo ali ne. Zato bo transformacija lažja kot v državah, kjer je zanikanje podnebnih sprememb močnejše.« Opozarja pa na pomanjkljivost Slovenije v tranziciji, in sicer na njen premajhen delež v BDP, ki ga nameni za raziskave in razvoj.

Kaj so po Zakrajškovem mnenju glavna tveganja, ki prihajajo s tranzicijo v brezogljično gospodarstvo? Najprej so to fizična tveganja, torej pojavi suše, poplav, ekstremnih temperaturnih sprememb … To so fizične manifestacije sprememb narave, ki postajajo vedno večja in jih tudi najprej vidimo. Izpostavljenost tem tveganjem pa je odvisna od panoge. Nekdo z ekokmetijo ali dejavnostjo v poljedeljstvu jim je na primer zelo izpostavljen.

Finančna tveganja tranzicije v ogljično nevtralno ekonomijo za zdaj še niso vračunana v cene finančnih instrumentov, kar se lahko izkaže za zelo problematično. Zakrajšek jih opiše kot nenadno prebujenje finančnih trgov, podobno kot v primeru nepremičninske krize v ZDA leta 2007 in 2008. Če oziroma ko bodo vlade hitele z uresničevanjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, bodo podjetja v določenih panogah visoko obdavčena, če se uvedejo realni »ogljikovi davki«. Če se tehnološko niso prilagodila na spremembo, bo padla njihova dobičkonosnost, prav tako vrednost njihovih delnic in obveznic. To ima lahko znatne posledice tudi na realno ekonomijo, je prepričan Zakrajšek. »Podjetja se morajo zavedati, kje se nahajajo v proizvodni verigi; kakšen je njihov ogljični odtis, pa ne le njihov, tudi od njihovih dobaviteljev in kupcev. Naloga menedžerja je, da ima strategijo, kaj se lahko zgodi, če njegov dobavitelj postane nekonkurenčen ali če njegov kupec propade.«

Reforme za prehod

Pomembna gonilna sila slovenskega gospodarstva je še vedno proizvodnja, zlasti avtomobilska, in ta sektor bo močno izpostavljen v tranziciji, je prepričan Zakrajšek. Temelji namreč na dobavnih verigah, ki so se v času epidemije izkazale kot zelo krhke, poleg tega je to kapitalsko intenzivna panoga. Potreba po financiranju bo še naraščala, in tu Zakrajšek opozarja na šibkost Slovenije, ker ima precej nerazvit kapitalski trg. »Dostop do kapitala bo ključen, potreba po financiranju investicij bo znatna, tega se zaveda celotna Evropa.«

Tranzicija v zeleno digitalno gospodarstvo bo povzročila zapiranje določenih tovarn v določenih panogah, je prepričan Zakrajšek. A obenem bo tranzicija tudi odpirala nove možnosti. Da bo Slovenija kot država lahko zmagovalka, je po njegovem nujno treba izpeljati določene reforme. Nekatere so že dolgo pripravljene, le politične volje zanje vsakokrat zmanjka.

Najprej je treba vpeljati večjo fleksibilnost, ki bo minimalizirala birokracijo, skrajšala postopke in naredila okolje prijaznejše za investicije in podjetništvo. Sem spada tudi digitalizacija javne uprave, treba je povečati koordiniranost med različnimi organi javne uprave, urediti podatkovne baze in prenesti celotno delo javne uprave na digitalne platforme, celotno javno upravo usmeriti v kakovostne storitve za uporabnike.

Treba je najti odgovore na zahtevo po realokaciji dela in kapitala, z reformami pripomoči selitev v bolj perspektivne panoge. Posebno pozornost zahteva tudi človeški kapital. Tranzicija bo usmerjena v višjo dodano vrednost, ki bo zahtevala višjo izobrazbo, več znanja in izkušenj.

Kako nevarna in vztrajna bo inflacija?

Trenutne stopnje inflacije, ki so v večjih ekonomijah okoli 5 odstotkov, so posledica epidemije covida-19, je prepričan Zakrajšek. Po njegovem ne gre za splošen dvig cen, temveč za relativne skoke cen posameznih panog in segmentov, ki so posledica oteženih in motenih dobav zaradi epidemije. Za zdaj še nismo v razmerah, ko bi se dogajalo prelivanje v splošen dvig cen. »Če se bo to začelo dogajati, upam, da bodo centralne banke ukrepale in zaostrile monetarno politiko.«

Inflacija bo vsekakor prizadela transformacijo v trajnostno ekonomijo. Ponudba storitev in izdelkov bo manjša tudi zaradi ukrepov, ki jih bodo države prisiljene sprejeti v tranziciji k trajnostnemu razvoju. Srednjeročno Zakrajšek napoveduje disrupcijo obstoječih ponudbenih tokov, povpraševanje po nekaterih dobrinah se bo znatno povečalo, kar bo srednjeročno ustvarilo pritisk na cene.

Dolgoročno bo tranzicija zahtevala ogromne investicije v javno infrastrukturo ter povečanje sredstev za raziskave in razvoj (R&D), saj bo močan pritisk na zvišanje produktivnosti in znižanje stroškov. To bo dolgoročno tudi povečalo ponudbo dobrin in sprostilo pritisk na cene, ocenjuje Zakrajšek.

»Tranzicija v vzdržno gospodarstvo bo bolj linearna in dlje časa trajajoča, ne pričakujem takšnih šokov, kot jih je povzročila epidemija,« ocenjuje Zakrajšek. Prepričan je, da je trajna inflacija nad 5 odstotki nevzdržna, centralne banke v razvitih državah bodo naredile vse, da bo inflacija v tej tranziciji prehoda v trajnostno gospodarstvo v intervalu med 1 in 3 odstotki; to je raven, ki je v povprečju konsistentna z njihovimi mandati. »Inflacija bo kot zvok, ki se ga sliši v ozadju, vendar pa ne bo vplivala na realne odločitve podjetij, potrošnikov in ekonomij.«

Trije nasveti za novo vlado

Konec aprila 2022 bodo predvidoma državnozborske volitve v Sloveniji in uvod v supervolilno leto, ko bomo volili tudi župane in predsednika republike. Zakrajšek novi vladi svetuje tri ukrepe.

Naj se osredotoči na najpomembnejša tveganja za izhod iz epidemije covida-19 tako pri prebivalstvu kot pri podjetjih, sekundarne probleme naj pusti ob strani. Na strani prebivalstva je vprašanje, kako pri ljudeh dvigniti zaupanje v cepljenje. Na strani gospodarstva pa nevarnost potencialnega kreditnega krča, ki bi negativno vplival na gospodarsko rast. »Zavedati se je treba, da je del pomoči podjetjem med epidemijo šel tudi v panoge, ki so dolgoročno neperspektivne in zato bo to predstavljalo izgube, država ali banke te pomoči ne bodo dobile nazaj. Treba se bo soočiti z nevarnostjo, da bo to negativno vplivalo na bančni sistem, kar bi lahko povzročilo kreditni krč in preprečilo potrebne investicije.« S tem izzivom se bo vlada soočila že leta 2023 ali 2024.

Drugi ukrep nove vlade naj bo poenostavitev javne uprave, še bolj je treba pospešiti digitalizacijo, predvsem pa mora ustvariti okolje, ki bo bolj fleksibilno, prijaznejše za podjetnike, investitorje, mala podjetja in inovacije.

Tretji ukrep pa je, da je treba vse možne napore usmeriti v učinkovito izkoriščanje evropskih sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo. Ta sredstva lahko Sloveniji ključno pomagajo pri prehodu v trajnostno gospodarstvo.

Vsebina je iz revije The Economist: Svet v 2022, ki je decembra 2021 prvič izšla v Sloveniji in v slovenskem jeziku. Revija ponuja najboljše uredniške vsebine iz britanskega uredništva, poleg tega pa ponuja odlične vsebine, ki jih je pripravilo slovensko uredništvo. Revijo je izdal SBC – Klub slovenskih podjetnikov v sodelovanju s Color Press Group.

Avtor prispevka: Uroš Urbas, ki se je pogovarjal z dr. Egonom Zakrajškom, višjim svetovalcem v oddelku za monetarne in ekonomske zadeve pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu v Švici.