Svež podjetniški veter v naših krajih

V lokalnih novicah, Krajevne novice, je imel predsednik zadruge intervju z dr. Jernejem Kotarjem. Govorila sta o lokalnem gospodarstvu, razvoju mladih na področju gospodarstva, o novoustanovljeni Zadrugi RISE, ter o sodelovanju različnih ustanov tudi izven občine Šmartno pri Litiji.

Del intervjuja si lahko preberete spodaj, celoten intervju si lahko preberete na spletni strani občine Šmartno pri Litiji pod zavihkom mediji/krajevne-novice-april 2020 (letnik 5 št. 2) (klikni tukaj)

 

Avtor članka: dr. Jernej Kotar

Uspešno in močno gospodarstvo je osnova družbenega napredka in blaginje, česar se vse bolj zavedamo tudi v naših krajih. Domači podjetniki ne polnijo le občinskega proračuna, temveč z ustvarjanjem delovnih mest omogočajo mladim, da se lahko zaposlijo v lokalnem okolju. Pred kratkim je zaživel Podjetniški RISE Šmartno Litija, katerega namen je olajšati prve karierne korake mladim podjetnicam in podjetnikom. K tokratnemu pogovoru smo povabili gospoda Gregorja Berčona, soustanovitelja in predsednika organizacije, da nam jo podrobneje predstavi.

Širše območje Šmartnega pri Litiji je bilo pred desetletji industrijsko zelo močno, po letu 1991 pa so se začele težave, ki so v stečaj pahnile več podjetij, za katerimi so ostali prazni in propadajoči proizvodni prostori. Menite, da ima naše okolje dovolj potenciala, da doseže razvitost, ki jo je nekoč že imelo?

Seveda ga imamo! Le da se sedaj večina tega potenciala vozi na delo izven naše občine. Ne smemo pa zanemariti, da imamo v naši občini močna podjetja, kot so Herz, Kovikor, Kopit in druga. Če pogledamo malo širše, pa so tu še Trgograd, Predilnica Litija, Omahen transport, KGL ter mnogo drugih. V naši sedanji občini smo takrat izgubili le klavnico in Industrijo usnja Vrhnika. Vendar je iz tega zraslo veliko novih podjetij, predvsem samostojnih podjetnikov. Lahko bi rekli, da je za sokrajane Šmartna bolje, da tu ni več usnjarske industrije, saj se je v njej sproščalo in skladiščilo ogromno nevarnih odpadkov in kemikalij.
Torej potencial vsekakor imamo, ne smemo pa čakati, da se bo gospodarstvo razvijalo kar samo. Če vsak izmed nas naredi le dober korak v razvoju in pozitivno spremembo v našem okolju, sem prepričan, da lahko živimo v kraju, ki je konkurenčen tudi večjim krajem in občinam.

 

V naši skupnosti je veliko mladih ljudi z inovativnimi idejami, vendar se vsi ne odločijo za samostojno podjetniško pot. Kakšen nasvet bi jim dali?

Težko karkoli svetujem. Vsak mora sam pri sebi ugotoviti, kakšen je njegov cilj. Podjetništvo je pač način življenja. Trenutno je svet zelo marketinško usmerjen. Ni važno, kako (ne)kvaliteten je izdelek, pomembno je, da se proda, ne glede na ekološke in moralne posledice. Še vedno dajemo veliko vrednost na zunanji izgled in ne toliko na samo vrednost vsebine. Katero jabolko bi raje kupili? Tisto ki je na pogled lepo in čvrsto, ali tisto ki je že nagubano. Zavedamo pa se, katero je bolj zdravo. Ker je trg prenasičen z raznoraznimi izdelki in storitvami, ki pravzaprav mašijo praznino naših življenj, je ob tem prava kvaliteta večkrat spregledana in podcenjena. Menim, da bo v prihodnje preživela le trajna inovativnost in trajnostno gospodarstvo. To so npr. izdelki, ki imajo za seboj zgodbo, ki so izdelani »s srcem«, ki za svojo izdelavo, ponovno uporabo ali uničenje porabijo minimalno energije in minimalno škodujejo okolju.

Menim, da za samostojno podjetniško pot potrebuješ določen nivo modrosti, za pravilne odločitve, katere ne škodujejo ostalim. Nato moraš imeti določen nivo moči, da si upaš narediti nov korak naprej, korak izven svojega kroga udobja, ter določen nivo lepote z globljim pomenom, ki se kaže skozi ljudi, za katere nekaj ustvarjaš. Če se najdeš v tem, potem ne odlašaj, zberi pogum in se preizkusi. Brez tega koraka ni poti k uspehu. Pravi podjetnik ustvarja nekaj, kar je dobro tudi za lokalno skupnost.

 

Kot je omenjeno že v uvodu, je bil pred kratkim ustanovljen Podjetniški RISE Šmartno Litija. Kdo je dal pobudo za ustanovitev in s kakšnimi izzivi ste se srečevali ob prvih korakih?

Z izzivi se srečujemo ves čas. Če stremiš k napredku, bodo izzivi vedno prisotni, takšni in drugačni. Pobudo za ustanovitev je dal Razvojni center Srca Slovenije. Pred dvema letoma sem iskal prostor oz. coworking, kamor bi od doma lahko prestavil svojo pisarnico. Tako sem prišel do Razvojnega centra, ki mi je pri tem z veseljem pomagal. Popeljal me je na ogled primerov dobrih praks po Evropi in po Sloveniji. Tako sem dobil še širšo sliko pomena coworkinga. Nato smo začeli iskati prostor, kjer bi lahko ustvarili dovolj velik ambient za začetne korake. To je bil kar trd oreh, saj sta obe občini, tako Šmartno kot Litija, želeli, da bi našo dejavnost izvajali v njihovi regiji, obenem pa tako ena kot druga nista imeli primernega prostora. Našli smo ga šele pri privatnemu lastniku, ki je ustvaril ambient po naših željah. Eden od večjih izzivov pa je tudi prepoznavnost zadruge. Dokler nisi uveljavljen, potrebuješ kar nekaj truda za preboj v svet. Vendar pa sem vesel, da vsakdo, ki obišče naše prostore, odide navdušen.

 

Nam lahko malo bolj podrobno predstavite, čemu je namenjena vaša organizacija?

Naša zadruga je namenjena izobraževanju, povezovanju in pospeševanju razvoja lokalnih podjetij, obrtnikov, kmetij, društev in posameznikov. K nam lahko samostojni podjetnik prestavi svojo pisalno mizo, da delo odmakne od doma. Organiziramo različna predavanja v smeri podjetništva, kmetijstva in alternativnih vsebin. Organiziramo delavnice, kjer lahko posameznik ali skupina naredi razvoj od ideje do produkta. Organiziramo dogodke za povezovanje, mreženje, spoznavanje lokalnih in drugih podjetnikov in podjetnic. Nemalokrat ne vemo, s čim se ukvarja naš sosed. Če spoznamo dejavnosti drugih in združimo moči, lahko skupaj ustvarimo veliko inovativnih rešitev za lokalno okolje. Tu nastopi naša zadruga kot center za zbiranje, spoznavanje, inoviranje, štartanje itd..

 

Čeprav ste na čelu zelo mlade organizacije, morda ni odveč vprašanje, kakšni so vaši kratkoročni in dolgoročni načrti?

Kratkoročni cilj je predvsem narediti zadrugo samozadostno. Narediti močne mreže lokalnih podjetij in kmetij. Pomagati čim več mikro in malim podjetjem ter lokalnim kmetijam, da naredimo korak naprej. Dolgoročno želimo zadrugo oživeti kot center za zbiranje, sodelovanje, izobraževanje in razvoj. Točko, kjer lahko pričneš svojo podjetniško pot, na kateri nisi sam. Prostor, kjer lahko predstaviš svojo novo idejo in jo preizkusiš, predno jo pošlješ na trg. Ambient, kjer se bo gradilo in učilo o zdravem, trajnostnem podjetništvu. Kjer bodo kmetije dobile podporo, smisel za inoviranje, napredek in mreženje. Kjer bomo skupaj ustvarjali lokalno samooskrbo. Le skupaj lahko ustvarimo več in bolje.

 

Sodelovanje vseh ustanov, društev in drugih organizacij z lokalno skupnostjo je zelo pomembno. Sedež imate na Bregu pri Litiji in ste tako kot mnogo društev tudi vi prisotni na območju obeh občin. Menite, da je v takšnem povezovanju prednost?

Seveda! Že nekdaj so dejali, da je v slogi moč. Povezovanje in predvsem sodelovanje je najpomembnejše. Najmočnejše orožje je združitev različnosti. Pri povezovanju je največja težava »konkurenčnost«. Ljudje drug v drugem zelo hitro vidimo konkurenco, zato svoje ideje in dejavnosti raje zadržimo zase, želimo uspeti sami. Menim, da bi morali za prvo tekmico priznavati šele sosednjo regijo, sosednjo državo, na lokalni ravni pa bi se ljudje morali družiti in združevati. Tako ne bi obstajalo toliko razdrobljenih podjetij, pač pa bi se mala podjetja povezovala v večja in močna podjetja. Več niti kot spletemo med seboj, močnejša je vrv.

 

Gregor, hvala za prijeten klepet, vam in vašim sodelavcem ter vsem mladim podjetnicam in podjetnikom želimo v uredništvu Krajevnih novic obilo uspeha in modrih odločitev.