RISE

Slovenska podjetja v Bosni dobijo elektriko po 80 evrov za megavatno uro. Zakaj?

Iskra je letos v Bosni plačala za megavatno uro električne energije 70 evrov, v letu 2023 bomo plačali 80 evrov, pogodba je ravno sklenjena,” je napisal Klemen Šešok, Iskrin izvršni direktor za razvoj, v spletni razpravi na Linkedinu. Novo pogodbo so sklenili za eno leto, poraba energije ni omejena.

Iskrino bosansko podjetje Iskra Tela L je v kraju Laktaši v Republiki srbski.

Pred nekaj tedni so nas s podobno pripombo poklicali iz drugega slovenskega podjetja, ki ima prav tako hčerinsko družbo v Republiki srbski. Poslali so nam septembrski račun za električno energijo. Visoka tarifa za energijo je znašala 0,1205 konvertibilne marke za kilovatno uro, nizka pa 0,0804 konvertibilne marke. Preračunano to pomeni 61,36 oziroma 40,90 evra za megavatno uro.

Dobavitelj je podjetju zaračunal tudi omrežnino in nadomestilo za obnovljive vire energije. Skupni znesek računa je znašal dobrih 700 evrov, od tega je pomenila energija 43,5 odstotka, omrežnina 54 odstotkov, prispevek za OVE pa 2,5 odstotka.

Zakaj je elektrika v Republiki srbski tako poceni, nam je pojasnil Janez Kopač, nekdanji direktor mednarodne organizacije Energy Community, ki povezuje EU in nekatere njene sosede, med drugim tudi Bosno in Hercegovino.

V prvih mesecih energetske krize, ko so cene elektrike na trgu že močno zrasle, je vlada Republike srbske naložila državnemu podjetju Elektropriveda Republike Srpske, da naj kupcem, ki ne sodijo v kategorijo reguliranih odjemalcev, prodaja elektriko za leto 2022 samo za 20 odstotkov dražje kot v letu 2021.

V Federaciji BiH je eden od poslancev predlagal dopolnilo k zakonu o trgu z električno energijo, ki je predvidelo takšno obveznost tudi za državni podjetji Elektroprivreda Bosne i Hercegovine in Elektroprivreda Hrvatske zajednice Herceg Bosne.

Pred kratkim so podaljšali ukrep še za leto 2023, pri tem pa so predvideli nekoliko višje cene.

Ukrep je v nasprotju z direktivo o električni energiji, torej s tržnimi pravili EU. V BiH se na to ne ozirajo, v članicah EU pa si takega ukrepa ne moremo privoščiti, je pojasnil Kopač.