Samo štiri države članice EU niso sprejele vodikove strategije. Slovenija je med njimi. Vodikove tehnologije prinašajo priložnosti, iz katerih bodo nekateri izšli kot zmagovalci
Slovenija potrebuje vodikovo strategijo, so zatrdili govorniki na dveh oktobrskih dogodkih časnika Finance, Pogoni sedanjosti in prihodnosti: elektrika in vodik ter Okoljsko srečanje.
Če je strategija, je »štimung« drugačen
Samo štiri države članice EU nimajo sprejete vodikove strategije: Latvija, Ciper, Malta in Slovenija, je opozoril Marko Bahor, izvršni direktor sektorja za razvoj in investicije v HSE.
Spomnimo, HSE je septembra oddal na razpis Obzorja vlogo za projekt vodikove doline severnega Jadrana. Pri projektu sodelujejo partnerji iz Slovenije, Italije in Hrvaške.
Na Hrvaškem so vodikovo strategijo sprejeli letos marca, v Italiji jo imajo že od prej in »štimung« je v obeh državah zaradi sprejete strategije povsem drugačen, je dodal Bahor.
Podobno ugotavlja tudi predsednik uprave Salonita Anhovo Tomaž Vuk: »Če je vsa družba pripravljena na izzive, stvari lažje stečejo.« Salonit je eden od slovenskih partnerjev pri projektu vodikova dolina severnega Jadrana.
Kako bo Slovenija vključena v razvoj vodikovih rešitev
Imamo vrsto dokumentov, pri pisanju strategij smo zelo močni, pri njihovem izvajanju smo sicer nekoliko šibkejši, vendar pa, je zatrdil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti, »nam manjka pomemben dokument in to je vodikova strategija«.
Potrebujemo namreč odgovore na vprašanja, kako bosta slovenska znanost in industrija vključeni v raziskave in razvoj vodikovih rešitev, je nadaljeval Cantarutti.
Jasno je, da vodik ni rešitev za vse, kar se dogaja v energetiki, je pa pomemben del reševanja energetskih težav. »Zato bi morali biti bolj aktivno vključeni v iskanje vodikovih rešitev,« je še povedal Cantarutti na letošnjem Okoljskem srečanju.
Spremembe prinašajo izzive, zmagovalci jih izkoristijo
»Če bo več pritiska z različnih koncev, da se strategija sprejme, in bomo dobili osnovo za postavitev projektov, bo uspeh zagotovljen. Če pa bo vsak delal po svoje in izvajal svoje raziskave, bo zanj sicer dobro, a za vse skupaj slabo,« pa je opozoril namestnik direktorja Energetika Ljubljana Srečko Trunkelj.
»Vodik prihaja in bo del razvoja. Treba ga je razumeti kot priložnost. Pripraviti se moramo, da bomo to priložnost čim bolje izkoristili v podjetjih, raziskovalnih ustanovah in tudi kot družba. Spremembe prinašajo izzive, iz katerih nekateri pridejo kot zmagovalci, nekateri pa ne. Želim, da bi vodikovo priložnost izkoristili, da naredimo pomemben korak naprej,« pa je še povedal Tomaž Vuk na strokovnem dogodku o pogonih na elektriko in vodik.
