Kje smo in kaj nam še manjka?
Kaj je kmetijski robot? Enostavno bi lahko odgovoril, da je to robot, ki se uporablja za kmetijske namene. Uporaba robotike v slovenskem kmetijstvu je na področju živinoreje že nekaj običajnega, lahko bi rekli, da je robotizacija pri proizvodnji mleka postala standard. Na drugih področjih kmetijstva pa v obdobje robotizacije šele vstopamo. Za večjo in bolj splošno uporabo robotizacije je nujno posodobiti proizvodne sisteme, pa naj bodo to sadovnjaki, vinogradi, njive, hlevi, kleti, hladilnice ali drugi proizvodni obrati. Seveda je to veliko lažje napisati (reči), kot pa v praksi storiti, ampak druge poti ni.
Glede na čas, v katerem živimo, je po moji oceni robotizacija neizogibna in logičen (tehnološki) napredek kmetijske panoge. Brez novodobnih tehnologij, kamor sodi predvsem robotizacija, napredka v kmetijstvu ne moremo pričakovati. Pri nekaterih podpodročjih kmetijstva je robotizacija v Evropi nuja s povsem elementarnega, lahko bi rekli tudi esencialnega vidika preživetja oziroma obstoja. Dejstvo, da ne glede na višino plačila v času trgatev, obiranja ali pobiranja pridelkov (tudi) pri nas ni mogoče najeti delovne sile, kmete »sili« v robotizacijo, avtomatizacijo in večjo povezljivost kmetij.
Zapisal bom, da je digitalna povezljivost ob robotizaciji ključ do prihodnosti kmetijstva. Brez vseprisotne povezljivosti kmetijska panoga ne more v celoti sprejeti novih orodij in tehnologij, ki bodo omogočile izpolnjevanje jutrišnjih zahtev glede produktivnosti in trajnosti. Zagon, volja in iznajdljivost Slovencev na vseh področjih dajejo dobre obete za nadaljnji razvoj sodobnega, naprednega in trajnostno naravnanega kmetijstva. Naša majhnost, razmeroma dobra ruralna povezljivost, skromnost in inovativnost pa so v tem trenutku lahko naša glavna (konkurenčna) prednost pri hitrejši vpeljavi robotizacije kmetijstva v naš agroklimatski prostor. Za to, da bomo uspešno uvedli nove tehnike, tehnologije in robotizacijo, pa se moramo zavedati dejstva, da je v tem trenutku v novo znanje treba vložiti precej več namenskih sredstev in posodobiti celotno verigo znanja, od osnovnošolskih programov naprej. Še posebej moramo posodobiti biosistemski srednješolski in fakultetni program, ga narediti bolj vabljivega, interdisciplinarnega in mu dodati sodobne vsebine strojništva, računalništva, mehatronike, robotizacije in agronomije.
Če bi moral navesti nekakšen splošen pregled trenutne uvedbe sodobnih tehnologij v slovenskem kmetijstvu, bi v tem trenutku lahko rekel, da smo nekje v zlati sredini. Naši kmetje so že dobro usvojili in spoznali prednosti visoko natančnega GPS-sistema za samodejno vodenje in upravljanje traktorjev in priključkov. Kot že omenjeno, pa je profesionalna živinoreja, ki je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, z molznimi roboti dobro usvojila robotizacijo ter jo začela nadgrajevati z umetno inteligenco in večjo povezljivostjo kmetij. Mladi kmetje se zelo zanimajo za novodobne tehnologije, saj jim te olajšajo in olepšajo delo, predvsem pa poklic kmeta predstavijo v boljši luči – trajnostne proizvodnje hrane. Trendi in realen napredek razvoja robotizacije so bliskoviti in izjemno hitri. Po več tržnih raziskavah bo ta trg do leta 2025 zrasel na približno 12 milijard ameriških dolarjev. Zato ne smemo obstati na današnji ravni znanja, ampak moramo hitro in takoj na vseh področjih začeti svoje znanje nadgrajevati ter novo znanje, izkušnje in prakso prenašati do našega kmeta. S tem bomo dosegli boljši jutri za nas in ves preostali naravni svet.
Bi imeli dostop do časnika financ? Pišite nam na info@rise.si
