Cianobakterije so lahko zelo nevarne
Razrast cianobakterij je naraven pojav, s podnebnimi spremembami pa je vse bolj razširjen in pogostejši. Cianobakterije so sicer nujne, vendar lahko v nekaterih primerih tvorijo zelo nevarne cianotoksine.
Platforma omogoča NIB, da s pomočjo prebivalcev odkrivajo ogrožena območja. Prisotnost potencialno strupenih cianobakterij pri nas do zdaj še ni bila sistematično raziskana. Razmere na terenu se hitro spreminjajo, zato je sodelovanje s prebivalci zelo pomembno.
Kaj ponuja platforma
Poleg informacij o cianobakterijah in cianotoksinih so na platformi tudi informacije o cianobakterijah kot nujnem delu vsakega zdravega vodnega okolja. Platforma vključuje tudi smernice za prepoznavanje čezmerne namnožitve cianobakterij, nasvete za zaščito pred njimi in druge aktualne informacije.
Uporabniki sicer brezplačne platforme lahko naložijo fotografije, na spletni strani pa so tudi fotografije, ki pomagajo pri prepoznavanju cianotehničnega potenciala vode. Deli platformo so interaktivni zemljevid s semaforjem tveganja, rezultati minulih analiz, možnost komuniciranja z znanstveniki, odgovori na vprašanja uporabnikov in drugo.
Projektna spletna stran je v dobrega pol leta pritegnila 14 tisoč ogledov, prek Facebooka pa so dosegli skoraj 60 tisoč ljudi. Na NIB so dobili 76 fotografij in 35 predlogov za analizo lokacij, od tega so na šestih potrdili prisotnost cianobakterij.
Državljani sodelujejo z znanstveniki
»Opažamo, da so državljani vedoželjni, odprti in pripravljeni na ustvarjalne načine sodelovati z znanostjo. Dokazujejo, da jim je mar za varovanje vodnih virov,« so zapisali v NIB v prijavnici na okoljski razpis.
INTERAKTIVNI ZEMLJEVID PRISPEVAJ FOTOGRAFIJO SLOVARČEK
Kaj so cianobakterije?
Cianobakterije so prokariontski organizmi, ki izvajajo oksigeno fotosintezo (pri reakciji se sprošča kisik). Vsebujejo različna barvila, in sicer od fotosintetskih barvil, ki so tipična za evkariontske alge (npr. klorofil), do specifičnih barvil. Specifična barvila cianobakterijam dajejo posebno obarvanost; fikocianini odsevajo modro-zeleno oz. ciano, fikoeritrini pa škrlatno.
Kje jih najdemo?
Cianobakterije so prisotne v skoraj vseh vodnih ekosistemih (npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki), najdemo pa jih tudi na kopnem; v tleh, v jamah, na zidovih, skalah in podobno. Nekatere vrste lahko preživijo tudi v ekstremnih okoljih, kot so sušne puščave, termalni vrelci, antarktični led ali zelo slana okolja.
Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini.
Cianotoksini
Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Le da kobre v Sloveniji ne srečaš prav pogosto, gobo lahko nabereš le v gozdu, cianobakterije pa najdemo skoraj v vseh vodih okoljih po celem svetu. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni; nekateri so celo povezani z nastankom tumorjev ali z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa.
Kako jih delimo?
Najpogostejše ali najbolje preučene cianotoksine lahko razdelimo na več skupin. Hepatotoksini, kamor sodijo predvsem mikrocistini in nodularini, vplivajo na delovanje jetrnih celic. Nevrotoksini, kamor spadajo različni saksitoksini in anatoksini, vplivajo na prenos živčnih signalov. Obstajajo tudi druge pomembne skupine toksinov, npr. citotoksini (cilindrospermopsin) in dermatotoksini (aplisiatoksin).
Opis najpogostejših potencialno toksičnih redov najdete tukaj.
Pomen cianobakterij v naravi
Cianobakterije v ekosistemih igrajo izjemno pomembno vlogo primarnih proizvajalcev, ki so vir hrane za vse višje organizme. V morjih in drugih vodnih okoljih so približno tako pomembne za vezavo toplogrednih plinov kot drevesa v deževnem gozdu, poleg tega pa nekatere vrste sodelujejo pri kroženju dušika v naravi. Pred milijardami let so bile prav cianobakterije tiste, ki so napolnile zemeljsko atmosfero s kisikom in omogočile razvoj življenja, kasneje pa so vstopile v celice rastlin in oblikovale kloroplaste – celične strukture, ki omogočajo fotosintezo.
Cianobakterije so večinski vir vse nafte in zemeljskega plina, ki ju danes uporabljamo. Poleg tega imajo širok potencial uporabe v biotehnologiji, npr. za proizvodnjo biogoriva in bioplastike, razgradnjo olja ali čiščenje odpadnih voda, pa tudi kot gnojilo ali prehransko dopolnilo. Poleg tega proizvajajo številne protimikrobne učinkovine, ki jih lahko uporabimo v farmacevtske namene.
Eno najbolj priljubljenih prehranskih dopolnil, spirulina, je narejeno iz cianobakterij vrste Arthrospira platensis.
Projekt so podprli
