RISE

Litija in Šmartno pri Litiji se razvijata kot destinacija trajnostnega turizma, ki jo doživiš in kamor se vračaš

Občini Litija in Šmartno pri Litiji sta leta 2016 kot skupna destinacija pristopili zavezi k trajnostnemu razvoju turizma in vstopili v zeleno shemo slovenskega turizma, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Leta 2018 je destinacija »Srce Slovenije – Litija in Šmartno pri Litiji« izpolnila zahteve trajnostnega razvoja in delovanja, ki jih za destinacije opredeljuje Zelena shema slovenskega turizma, in tako pridobila znak Slovenia Green Bronze. S pridobitvijo znaka se je tako pridružila 37 slovenskim destinacijam, ki uresničujejo in spodbujajo trajnostni turizem ter s tem pozitivno vplivajo na naravno okolje, lokalno skupnost in gospodarstvo.

Od pridobitve znaka Slovenia Green Bronze je bilo v obeh občinah veliko pozornosti namenjene izvajanju trajnostno naravnanih aktivnosti, ki spodbujajo razvoj zelenega turizma. Pri pripravi novih projektov v obeh občinah so bili zasledovani cilji zapisani v Strateških smernicah razvoja turizma v občinah Litija in Šmartno pri Litiji do leta 2025 s katerimi želimo območje pozicionirati kot destinacijo, ki si je ne ogledaš, temveč doživiš in kamor se vračaš. Po lokalna 5-zvezdična doživetja, lokalne okuse, lokalne izdelke. Poudarek je na izkušnjah, na ljudeh, ki verjamejo v svoje okolje, so povezani, ponosni, radi delijo svojo zgodbo z obiskovalci.

V zadnjem desetletju se pridelovanje zelišč ponovno povečuje, zato se je 6 slovenskih Lokalnih akcijskih skupin – LAS (LAS Društvo raznolikost podeželja, LAS V objemu sonca, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Srce Slovenije, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Od Pohorja do Bohorja), povezalo v skupen projekt Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine. Nastal je inovativen zeliščarski integralen turistični produkt, ki ozavešča prebivalstvo in obiskovalce o pomenu odgovornega upravljanja z naravno in kulturno dediščino in jim nudil višjo kvaliteto življenja, vzpostavljena je mreža zeliščarjev, ki sicer nimajo svoje krovne institucije, obenem pa je vzpostavljeno tudi inovativno komunikacijsko orodje, e-herbarij.

Projekt Obišči Litijo, Visit Litija** se vklaplja v širši program prizadevanja Občine Litija, Občine Šmartno pri Litiji, Razvojnega centra Srca Slovenije in nekaterih drugih akterjev v regiji, da z več projekti podpre tako infrastrukturni, kot tudi organizacijski in programski razvoj območja za sprejem tujih gostov. Projektni partnerji aktivnosti izvajajo v tesnem sodelovanju z ostalimi akterji na področju razvoja turizma v občinah Litija in Šmartno pri Litiji.

V Šmartnem pri Litiji pa so zasnovali tudi projekt Lokalident**, ki naslavlja potrebo lokalne skupnosti, da oblikuje svojo identiteto z namenom, da vrednote, individualnost in edinstvenost uporabi za razvoj turizma. Izdelana je bila celostna grafična podoba, ki je bila osnova za oblikovanje novega turističnega promocijskega in komunikacijskega materiala, v katerem so zajete tako predstavitve domačih ponudnikov turističnih storitev, kot tudi zanimivih turističnih točk v občini. Izboljšana je bila tudi dostopnost do točk zanimanja s postavitvijo turističnih informacijskih tabel ter turistično obvestilne signalizacije na skupaj 17 najpomembnejših točkah. Zdaj imajo v Šmartnem tudi kvalificirane turistične vodiče, ki obiskovalce lahko popeljejo po občini. Vse skupaj je zabeleženo tudi na novi spletni strani www.smartno.si, ki je bila vzpostavljena v preteklem letu.

Občina Litija in Razvojni center Srca Slovenije kot partnerja sodelujeta v projektu Mine Tour*, ki je namenjen aktivnemu ohranjanju in vrednotenju naravne in kulturne dediščine rudnikov in rudarstva za razvoj trajnostnega turizma. Tekom projekta je bil urejen dostop za obiskovalce do spodnjega dela rudnika, kjer se skrivajo čudoviti limonitni kapniki. Ti so bili do sedaj obiskovalcem nedostopni. Oblikovan pa je bil tudi čezmejni trajnostni turistični produkt, ki povezuje Litijo in hrvaški Labin. V novem produktu so rudarsko dediščino povezali z razstavami in lokalno kulinariko ter lokalno rokodelko, pri kateri si bodo turisti lahko sami izdelali svoj spominek.

Na gradu Bogenšperk so odprli prenovljeno grajsko klet, ki je dala prostor dvema pomembnima pridobitvama, zorilnici mesnin in vinski kleti. Predstavili so tudi novo hišno penino Wagensperg, ki je naslednji produkt nove linije Wagen. Grajska vinska klet je bogatejša za izbrano ponudbo vrhunskih vin. Vinski izbor je skrbno narejen in vključuje tri uspešne vinske zgodbe. V partnerstvo z Javnim zavodom Bogenšperk je stopila Klet Brda, ki v grajsko vinsko klet prinaša briška premium vina De Baguer A+, Single vinyard in tudi Schumacher. Na vinskih regalih v grajski kleti se bodo predstavljale tudi najbolj poznane znamke Vinske kleti Metlika, Metliška črnina PTP, Rose in Modra frankinja prestige. Prav posebno navezavo z Valvasorjevim Bogenšperkom pa na gradu ustvarjajo z vinarji vasi Slap v Vipavski dolini. O žlahtnosti slapenske kapljice je pisal Janez Vajkard Valvasor leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske, kjer pravi, da »so solze vinograda v Slapu še slastnejše«. Grajska vinska klet bo odlična spremljava okusnih jedi, ki jih pripravljajo v Krčmi na gradu.

V Šmartnem pri Litiji je bilo poletje 2019 v znamenju druženja lokalnega prebivalstva ob kvalitetni lokalni kulinariki. Na treh dogodkih so se predstavili lokalni kuharji in pridelovalci prehranskih izdelkov ter pijače. Obiskovalci so razvajali brbončice na prvem dogodku Okusi z gradu. V grajskem atriju so jih s svojimi izdelki in kreacijami razvajali domači ponudniki. Sledil je dogodek Okusi z gradu² kjer sta okuse na gradu mešala dva izjemna lokalna kuharja, Matevž Sotenšek in Mitja Zadravec. V središču Šmartnega pri Litiji pa so konce tedna pričakali z druženjem ob dobri hrani lokalnih ponudnikov in glasbeni spremljavi na dogodku Šmartno kuha. V letu 2020 je svoje mesto na Staretovem trgu dobila tudi tržnica. Tam vsak petek popoldan, od 11. do 16. ure ponudniki predstavljajo in prodajajo svojo dejavnost in izdelke.

V Pustolovskem parku GEOSS so ponudbo parka v okviru projekta Gozdna razvojna gibalnica za otroke in prostor za druženje** dopolnili z izgradnjo prostora prvenstveno namenjenega otrokom mlajšim od 4 let. Gibalnica je razdeljena na dva dela, prvi je poligon, sestavljen iz 17 elementov ki ponuja zaporedje različnih preskusov in občutenj za najmlajše, njegovi elementi pa najmlajšim omogočajo občutenje različnih podlag, elemente premagovanj vzpenjanja in spuščanja, občutenja različnih oblik, majavih podlag, enostavnih preprek in labirintov. V preostali del gibalnice pa so postavljeni leseni elementi v kombinaciji skal.

V Pustolovskem parku GEOSS so zasnovali tudi projekt Gozdno čutno razvajanje za otroke in odrasle**, ki je nastal kot ideja o širitvi ponudbe gozdnega turizma, kot dopolnitev k obstoječi ponudbi Bivanja v krošnjah. Projekt je omogočil začetek izvajanja programa gozdnega čutnega razvajanja za otroke in odrasle. Program je namenjen otrokom in odraslim, z namenom omogočiti storitve sproščanja v naravi. Poleg tega pa preko delavnic poteka ozaveščanje, kako s pomočjo narave najti učinkovite rešitve za življenje in zdravje, predvsem pri problemih s koncentracijo, motnjah pozornosti predvsem pri otrocih ter obvladovanje stresa pri odraslih.

Projekt E-nostavno na kolo** izhaja iz opažanja, da se število turistov kolesarjev iz leta v leto povečuje, vendar trenutna ponudba ne zadovoljuje njihovih potreb oziroma potenciali za razvoj kolesarskega turizma še niso izkoriščeni. Pet slovenskih LAS (LAS Srce Slovenije, LAS Gorenjska košarica, LAS S Ciljem, LAS Loškega pogorja, LAS Za mesto in vas) se je zato povezalo in oblikovalo nadgradnjo projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje, ki že izkorišča potenciale kolesarskega turizma, vendar s pomanjkljivostmi pri podporni infrastrukturi, opremi in vsebinah. S projektom E-nostavno na kolo partnerji preko investicij v podporno infrastrukturo/opremo, ureditve kolesarjem prijaznih postajališč na že vzpostavljenih kolesarskih poteh ter dodajanjem vsebin spodbujajo kolesarstvo kot obliko trajnostne mobilnosti in poslovnih priložnosti.

Javni zavod Bogenšperk je v partnerstvu z Arboretumom Volčji Potok v preteklem letu začel projekt Cvetlična kultura podeželja**. Projekt povezuje podeželsko zainteresirano javnost in strokovnjake, ki bodo skupaj oživljali znanja in tradicijo okrasnih vrtov ob hišah in z njimi povezane običaje. V začetni fazi se je naredil načrt del oglednega vrta na gradu Bogenšperk, ki se bodo začela izvajati v začetku leta 2021. Poleg postavitve oglednega vrta se bodo zgodili izobraževalni dogodki namenjeni različnim ciljnim publikam in potujoča razstava.

Trajnostno je zastavljena tudi muzejska dejavnost na gradu Bogenšperk. Pravkar poteka prenova muzejske zbirke, ki ohranja dediščino Janeza Vajkarda Valvasorja, postaja pa mesto osrednjih razstav o zgodovini dežele Kranjske ter čarovništva in vraževerja na Slovenskem. V letu 2020 sta bili odprti prvi dve zbirki v okviru krovne razstave Valvasoriana. Sestavljena je iz treh sklopov, v katerih bo na strnjen in pregleden način predstavljeno življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja in zgodovina gradu Bogenšperk. Prva razstava Bogenšperk skozi čas je razstava o stavbnem razvoju gradu je bila odprta junija 2020, v začetku septembra 2020 pa še razstava o nekdanji deželi Kranjski.

Zaveza k razvoju trajnostnega, zelenega turizma se nadaljuje tudi v letu 2021, tako z izvajanjem že obstoječih projektov kot z razvojem novih. Bližina Ljubljane in dobre prometne povezave nudijo skupni turistični destinaciji Litija in Šmartno pri Litiji možnost razvoja butičnega turizma, ki ohranja in razvija območje po trajnostnih načelih.

* Projekt Mine Tour je odobren v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj

** Projekti Integralni produkt zeliščarske dediščineE-nostavno na koloGozdna gibalnica za otroke in prostor za druženjeObišči Litiji, Visit Litija!Gozdno čutno razvajanje za otroke in odrasle, Izgradnja lokalne identitete za večji obisk turistov (Lokalident), Cvetlična kultura podeželja (Grakelj) so sofinancirani s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

VIR: Razvojni Center Srca Slovenije