RISE

Kakšne prihranke omogoča podjetju optimizacija odjema energije

Z visokimi cenami energije se je povečalo tudi zanimanje podjetij za vgradnjo sistemov za upravljanje odjema. Pojasnjujemo, kaj takšni sistemi vključujejo in kako omogočijo prihranke.

Prihajata večtarifni sistem in dinamično tarifiranje
Poraba električne energije bo po vseh napovedih hitro rasla v gospodinjstvih, gospodarstvu in globalno. K hitrim spremembam pri ravnanju z energijo bo pripomogel tudi večtarifni sistem, ki ga pripravljajo na agenciji za energijo. Z njim bodo zamenjali zdajšnji sistem obračuna stroškov za elektriko. V Veliki Britaniji že imajo sedemtarifni sistem, v ZDA pa dinamično tarifiranje, ki deluje tako, da dobavitelj oziroma operater napove, da se bo tarifa spremenila na primer čez eno uro. Našteto lahko pričakujemo tudi pri nas, napovedujejo v Inei, kjer razvijajo rešitev za aktivno prilagajanje odjema električne energije z uporabo energetske prožnosti.

Primer industrijskega porabnika
Kako lahko v takšnem okolju podjetja prihranijo pri stroških za električno energijo? Razložimo na primeru industrijskega odjemalca. Med najbolj prožnimi porabniki v industrijskem obratu so kogeneracija, hladilnica, priprava stisnjenega zraka, komora za segrevanje materialov in baterijski vozni park. Če bi sistemu za aktivni odjem sporočili podatke o omejitvah in prilagodljivosti porabnikov, bi vsaka od naštetih naprav odjemala električno energijo, ko je v omrežju presežek, in ustavila porabo, ko bi od sistema dobila sporočilo, da bi bila ustavitev smiselna.

Porabniki bi odjemali energijo in se ustavljali v časovnih in močnostnih okvirih, ki bi jih določili za vsako od priključenih naprav. V sporočilo bi vključili na primer takšne podatke: temperatura v hladilnici lahko niha med minus 18 stopinjami in minus 22 stopinjami, segrevanje materiala se lahko ustavi za pol ure, tlak stisnjenega zraka je med 10 in 15 bari, vozni park pa mora imeti napolnjene baterije vsak delavnik ob osmih zjutraj. Tako bi omrežju lahko ponudili zmogljivost virtualnega hranilnika, ki bi na dnevni ravni znašala tudi več sto kilovatnih ur, dosegli pa bi jo brez naložbe v dejanski hranilnik. Za primerjavo, trenutne cene baterijskih hranilnikov dosegajo ceno okoli tisoč evrov za kilovatno uro.

 

Do velikih prihrankov s celovitim upravljanjem energije
Vzemimo še primer pristanišča s kompleksnim sistemom porabe električne energije, s katerim se trenutno ukvarjajo v Inei. Med porabniki so na primer hladilni zabojniki, strojnica za hlajenje živil, električna dvigala, viličarji, terminalski vlačilci, mostna dvigala, nakladalci, vlečna vozila, električne polnilnice, obalna dvigala, kotlovnice in veliko druge opreme, v prihodnje pa bo treba zagotoviti tudi napajanje velikih moči za ladje in poskrbeti za pretovorjena e-vozila in njihovo polnjenje. Običajno imajo v pristaniščih veliko prostora za postavitev sončnih elektrarn, obsežne površine pa povzročajo tudi veliko notranjega transporta.

Recimo, da imajo v takšnem elektroenergetskem kompleksu še hranilnike energije, energetski regulatorji pa so vpeljali večtarifni sistem. Bo prevladal kaos? Ne, nasprotno. Če v takšnih okoliščinah uvedejo celovite rešitve za aktivno upravljanje energije, lahko ustvarijo velike prihranke. V pristanišču bi lahko s celovitim pristopom pri elektriki na podlagi znanih podatkov na leto že zdaj prihranili milijon evrov, ugotavlja generalni direktor podjetja Inea Peter Kosin.

Umetna inteligenca pri energetskem menedžmentu
V Inei podjetjem ne svetujejo znižanja stroškov za energijo z zmanjšanjem proizvodnje, temveč, kot je povedal Kosin: »Želimo jim omogočiti zamik porabe v čas, ko je cena energije najnižja.« Zamik omogoči sistem za aktivno upravljanje energije, ki pa mora biti, še posebej v velikih družbah, avtomatiziran, spremljati mora razmere v omrežju in vremensko napoved ter zelo dobro napovedati dogajanje v podjetju. Za doseganje stroškovnega optimuma mora takšen sistem pri napovedovanju in uravnavanju vključevati najnovejše algoritme globokega učenja, je naštel Kosin.

Gledati stvari, ki jih doslej nismo videli
Pri velikih odjemalcih je največji prihranek mogoče ustvariti pri omrežnini, je dodal svetovalec uprave Aleš Cvetrežnik. Uravnavanje odjema vključuje dobro napoved delovanja prožnih porabnikov, na primer peči in klimatov. »Tudi na primer omenjenih hladilnic,« je nadaljeval Kosin in opisal: »Hladilnica ima določeno, kolikšna je lahko najvišja in kolikšna najnižja temperatura. Če vemo, da bo čez, denimo, dve uri elektrika dražja, je smiselno znižati temperaturo na minimum in izkoristiti zamik pri delovanju naprave. Treba pa je vedeti, kaj se bo s hladilnico dogajalo v prihodnjih urah, kdaj jo bodo odprli in vnesli blago. Sistem za upravljanje hladilnice pa mora biti vpet v dogajanje v podjetju. Brez takšnih informacij sistem ne bo deloval optimalno.« Cvetrežnik pa je dodal: »Treba je biti inovativen in gledati stvari, ki jih prej nismo bili vajeni gledati.«

Pomembni so vsi podatki o proizvodnji
Sistem za upravljanje energije potrebuje podatke o porabi električne energije in tudi o proizvodnji oziroma delovnih postopkih, o številu delavcev v izmeni in vrsto drugih, tudi takšnih, ki imajo manjši vpliv na energetski menedžment. Ko bo tudi pri nas vpeljan dinamičen tarifni sistem, bodo morali v podjetju najti čim več različnih možnosti za prilagajanje porabe. Pri večtarifnem sistemu je smiselno, da je upravljanje energije avtomatsko, pri dinamičnem tarifiranju pa ročno upravljanje sploh ne bo več prišlo v poštev.

Sistem, ki je primeren za vse industrijske odjemalce

Za katera podjetja je sistem za upravljanje energije primeren? Za vsa, vprašanji sta le, kako hitro se naložba povrne in kako poseže v delovne postopke v podjetju, sta razložila sogovornika. Pomembno pa je, da ima podjetje prožne porabnike, pri katerih je mogoče prilagajati odjem. Takšni porabniki so nekakšen virtualni hranilnik energije. Če v podjetju takšnih porabnikov ni, si lahko pomagajo z baterijo ali pa denimo vgradijo več sončnih elektrarn. Seveda pa je pri upravljanju aktivnega odjema mogoče kombinirati delovanje prožnih porabnikov in baterijskega hranilnika. Sistem bo zelo uporaben za podjetja, ki bodo sodelovala na prihodnjih razpisih družbe ELES, prek katerih bodo iskali velike industrijske proizvajalce, ki bodo za finančno nadomestilo zmanjšali odjem v obdobju kritične obremenitve omrežja. »Z našim sistemom industrijski porabnik že ve, kaj lahko ponudi na takšnem razpisu, po drugi strani pa jim pomaga uresničevati obljubljene kazalnike« je pojasnil Kosin.

Vgradnja ne gre čez noč
Sistem družbe Inea je modularen in prilagojen različnim industrijam, neodvisen od tipov porabnikov, hranilnikov in virov električne energije. Hitreje ga lahko začnejo uporabljati v podjetjih, v katerih so že opravili energetski pregled ter študijo energetskega stanja in upravljanja energije. Del pridobljenih podatkov namreč uporabijo za pripravo rešitve upravljanje aktivnega odjema energije.

Čas za uporabo takšnega sistema je pravi, ker so cene energije poskočile, ugotavljajo v Inei. A ne samo v Inei, temveč tudi v številnih podjetjih, v katerih zaradi nizkih cen energije še pred kakšnim letom niso razmišljali o takšnih sistemih in zdaj hitijo z njegovo namestitvijo. Vendar pa rešitve za aktivni odjem energije ni mogoče vpeljati čez noč. Projekt traja več mesecev, tudi če so podatki že na voljo in v Inei dobro poznajo vpliv industrijskih procesov na porabo energije. Takšne podatke v podjetjih ponekod že imajo, sicer pa je mogoče »nekaj narediti« tudi na podlagi grobih podatkov elektrodistributerja o skupni porabi energije v podjetju. Po vgradnji sistema za aktivno upravljanje energije podrobno spremljajo njegovo delovanje še mesec ali dva, pozneje, ob spremembi letnih časov, preverijo še delovanje sezonskih režimov. Sistem ima vgrajen daljinski dostop, zato se lahko v Inei hitro odzovejo na morebitne informacije o neoptimalnem delovanju.

Kratka povračilna doba
Naložba v takšen sistem se v industriji povrne najpozneje v dveh letih, pogosto pa že po šestih mesecih. Vračilna doba investicije je predvsem odvisna od števila in stopnje prožnosti njihovih naprav. Prvi prihranki pa se pokažejo že po mesecu dni delovanja sistema, je zagotovil Cvetrežnik.

Pomoč tudi elektroomrežju
Sistem je lahko vgnezden, kot pravijo v Inei. To pomeni, da ga imata lahko tako podjetje kot tudi njegov distributer električne energije. Elektrodistributer lahko v takšnem primeru upravlja konično moč podjetja tako, da sistema neposredno komunicirata, lahko pa vpliva na konično moč s spremembami cene elektrike. »Pri delovanju našega sistema sicer govorimo o koristih, ki jih prinaša podjetju, vendar pa ima optimizacija odjema tudi širše učinke. Če se podjetje odziva na razmere v omrežju, manj obremenjuje omrežje. Nestabilni viri energije, kot sta sonce in veter, dodatno obremenjujejo omrežje, takšne obremenitve je treba kompenzirati in to poskušamo doseči z našimi rešitvami,« je povedal Kosin.

Eden izmed ciljev Inejinega sistema je namreč pomoč pri zagotavljanju stabilnosti celotnega sistema omrežij. Poleg tega želijo spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in okrepiti samooskrbo. »Smo tehnološko podjetje, vendar je za nas pomemben tudi družbeni, trajnostni vpliv naših rešitev,« je povedal Aleš Cvetrežnik.


Vir: Okolje&Energija – Finance