V marsikaterem podjetju ne vedo, zakaj bi bilo smiselno sodelovati pri standardizaciji, standardi se zato uporabljajo premalo.
Standardi so tehnološki minimum, ki ga je treba uvesti, da država gospodarsko napreduje in so podjetja konkurenčna, je povedala direktorica Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST) Marjetka Strle Vidali. V slovenskih podjetjih po njenih besedah standarde premalo uporabljajo in izkazujejo premalo zanimanja za sodelovanje pri pripravi mednarodnih in evropskih standardov.
Kako lahko SIST pomaga podjetjem?
Podjetjem ponujamo številne informacijske storitve o pravilih za postavljanje izdelkov in storitev na notranjem trgu in tudi na svetovnem trgu. Smo v zvezi evropskih kontaktnih točk in ponujamo informacije glede evropskega in mednarodnega trga, povsem brezplačno.
Kakšne informacije?
Vzemimo za primer podjetje, ki želi izvažati na trg neke države in se vpraša, kaj potrebuje za postavitev izdelka na trg, kakšni predpisi veljajo na izbranem trgu, kakšni so pogoji za ugotavljanje skladnosti na tem trgu. Celovito informacijo lahko dobita tako izvoznik kot tudi uvoznik.
Informacije ponujamo že precej časa na podlagi pooblastila države. Celovite informacije imamo, ker po pooblastilu države izvajamo tudi postopke notificiranja tehničnih predpisov po evropski direktivi o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe, ki je v slovenski pravni red privzela Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti. V okviru SIST deluje Kontaktna točka SIST za izvedbo postopkov notificiranja standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki bi po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO#Svetovna trgovinska organizacija) in EU lahko ovirali prost pretok blaga.
To so tehnični predpisi, ki bi lahko pomenili oviro na notranjem ali svetovnem trgu, kjer pa velja sporazum o preprečevanju ovir v okviru WTO. Kaj moramo notificirati, pa odločajo na ministrstvu, pristojnem za trg.
Podjetje lahko torej pri vas preveri, ali je njegov izdelek primeren za prodajo na primer v Urugvaju. Je tako?
Vsekakor. Preveri lahko, kateri standardi tam veljajo in kakšni so pogoji za postavitev izdelka na trg izbrane države. Zunaj EU veljajo različni pogoji. V EU pa velja uredba o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici. Na neharmoniziranem področju proizvodov torej velja načelo vzajemnega priznavanja, ki zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga, če se zakonito tržijo v eni državi članici. Naša kontaktna točka lahko pomaga podjetju tudi pri izpolnjevanju obrazca, ki ga potrebuje, da bo veljala uredba o vzajemnem priznavanju.
Na harmoniziranem področju proizvodov posamezne države članice nimajo nikakršne samostojne pristojnosti in ne morejo s sprejetjem bolj oziroma manj strogih nacionalnih standardov dopolnjevati oziroma razveljaviti skupnostnih pravil.
Kako v podjetju prilagodijo svoj izdelek za trg druge države?
Podjetju predlagamo, da se vključi v naš tehnični odbor, kjer lahko spremljamo vso evropsko in mednarodno standardizacijo. Podjetje tako ugotovi, kaj mora narediti s svojim izdelkom, da ga bo lahko postavilo na trg EU.
Naj dodam primer iz prakse. Premaz, ki ga želi podjetje prodati, vsebuje snovi, ki zakonodajno-okoljsko niso sprejemljive, zato je treba uporabiti drugačen tip osnovnega materiala, recimo smole, da bo barva sprejemljiva za evropski trg. Vsak izdelek je treba prilagoditi zakonodajnim in standardizacijskim zahtevam v EU ali mednarodno. Pred časom je bila izdelana študija, ki je pokazala, da takšne prilagoditve trajajo dve ali tri leta.
Najpogosteje smo naleteli na standarde v elektrotehniki. Je ta občutek pravilen?
Nikakor ne, morda je tu učinek psihološko močnejši, ker elektrotehniške standarde povezujemo z varnostjo.
Na splošnih področjih standardizacije je zelo veliko izjemno pomembnih standardov. Čedalje pomembnejši postajajo na primer standardi trajnosti in ščitenja okolja. V SIST imamo 47 skupin tehničnih odborov na splošnih področjih in 33 na področjih v elektrotehniki, informacijski tehnologiji in telekomunikacijah.
Vsa prihodnja področja standardizacije bo usmerjala visoka tehnologija, ki se hitro razvija. Klasična elektrotehnika bo ostala, informacijska tehnologija, umetna inteligenca, veriženje blokov, novi telekomunikacijski pristopi pa bodo vodili k mednarodni standardizaciji povezanih družbeno-tehničnih sistemov.
Kako v standardizaciji sledite hitremu razvoju tehnologije?
Vzemimo primer raziskovalnega inštituta. V Sloveniji se na področju raziskav in razvoja premalo zavedamo pomembnosti standardizacije. Zadnje je mogoče predložiti v evropsko in mednarodno standardizacijo. Temeljne in aplikativne raziskave se lahko končajo s patenti, hkrati pa so lahko tudi osnova za evropske in mednarodne standarde. Povezava med raziskavami in standardizacijo bi bila nujna.
Ali standardizacija prehaja tudi zunaj tehničnih dejavnosti?
Seveda. To se dogaja že nekaj časa. Pred leti se mi je zdelo smešno, ko so z ISO-standardom standardizirali družbeno odgovornost. Človek se vpraša, ali nismo dovolj družbeno odgovorni, da je treba določiti minimum. Standard namreč vedno pomeni tehnološki minimum.
Evropska komisija je na nekaterih segmentih zelo nezadovoljna z evropsko standardizacijo. Ocenjuje jo kot prepočasno. Pri današnjih tehnologijah bo treba postopke standardizacije močno skrajšati, po drugi strani pa bo treba pritegniti vse deležnike.
Tudi Slovenija lahko sodeluje pri razvoju standardov visokih tehnologij na mednarodni ravni. Kljub dvema milijonoma ljudi bi gotovo lahko našli potencial. Na Institutu Jožefa Stefana se ukvarjajo z umetno inteligenco, vendar do zdaj ni še nihče sporočil, da bi želeli kaj standardizirati.
Dovolite, da se za konec še malce pošalim. Starejše generacije se spomnimo nekoč priljubljenega izreka, če ti na primer srajca ni bila prav, si rekel, da ni po jusu, jugoslovanskem standardu. Kdaj bomo rekli, da nekaj ni po sistu?
Z ekonomsko fakulteto smo naredili znanstveno študijo, v kateri smo raziskali, kako uporabljajo standarde v podjetjih. Rezultat je več kot katastrofalen. V marsikaterem podjetju ne vedo, zakaj bi bilo smiselno sodelovati pri standardizaciji, standardi se zato uporabljajo premalo. Nekoliko je sicer kriv tudi SIST, vendar je treba povedati, da nismo imeli potrebnih veščin za komuniciranje z javnostmi, v preteklosti pa tudi ni bilo dovolj finančnih sredstev za promocijo.
