Sveta geometrija je načrtovana po zlatem rezu. Vse okoli nas od rastlin, živali, nas samih (ljudi), terena, planetov, galaksije, vesolja, vse se drži načela zlatega reza. Zlati rez je razmerje med dvema daljicama, točkama, krivuljama, to razmerje pa je približno 1,618033988749894… To razmerje je v času našega štetja prvi odkril srednjeveški matematik Fibonnacci.
Nekoč ga je zanimalo, kako hitro bi se lahko v idealnih okoliščinah razmnoževali zajci. Recimo, da imamo en par zajcev (samca in samico), ki bi se jima, vsak mesec rodil nov par zajcev (eden ženskega in eden moškega spola). Čas, potreben za dosego reproduktivne sposobnosti je pri zajcih dolg en mesec. Predpostavimo, da naši zajci nikoli ne umrejo, samica pa, kot že rečeno, od drugega meseca naprej rodi vsak mesec nov par.
Število parov narašča v naslednjem zaporedju: 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55… Števila, ki jih tako dobimo, tvorijo tako imenovano Fibonaccijevo zaporedje, ki ga lahko povzamemo z naslednjo formulo:
F(n) = F(n-1) + F(n-2)
Seveda je zgoraj opisani miselni eksperiment dokaj neživljenjski, vendar nam njegova rešitev da zaporedje, ki je presenetljivo povezano z razmerjem zlatega reza, s številom Φ = 1,618034. Če pogledamo razmerje med sosednjimi členi zaporedja (delimo naslednjega s prejšnjim) vidimo, da dobimo naslednja števila:
1/1=1; 2/1=2; 3/2=1,5; 5/3=1,666…; 8/5=1,6; 13/8=1,625; 21/13=1,61538…
Ko napredujemo po zaporedju, opazimo, da razmerje konvergira proti določeni vrednosti, ki ji pravimo zlato razmerje: približno 1,618034… Temu številu pravimo tudi zlati rez, zlato število, ki je predstavljeno z veliko grško črko Φ je neposredno povezano z malim zlatim rezom mali φ, ki je le del velikega za decimalno vejico.
Števili A in B sta torej v zlatem rezu, če zanju velja enačba: A / B = B / (A+B).
ZLATI REZ / FIBONNACCIJEVO ZAPOREDJE V PRAKSI
- CVETNI LISTI Število cvetnih listov v cvetu dosledno sledi Fibonaccijevmu zaporedju. Znane primere vključuje cvet lilije, ki ima tri lističe, cvet zlatice ima pet lističev , cvet cikorije ima 21, cvet marjetice ima 34 lističev, in tako naprej. Phi se pojavi v cvetnih listih, ki se razvrstijo v idealnem razmerju za zaprtje cveta. Vsak cvetni list se nahaja na 0.618034 obratu cveta (360 ° kroga), s tem omogoča najboljšo možno izpostavljenost sončni svetlobi in drugih dejavnikov.
- SEMENA V CVETU Semena so glava rože, obenem pa tudi predmet Fibonnaccijevega zaporedja. Značilno je, da se seme nahaja na sredini, ostala pa mu sledijo navzven, da zapolnijo cev prostor cveta. Sončnica je odličen primer teh spiralnih vzorcev. VEČ: http://io9.gizmodo.com/5985588/15-u…
- SPIRALNOST VIHARJEV, GALAKSIJ, ČLOVEŠKO TELO, TELO ŽIVALI, MOLEKULE DNA
