Države Evropske unije letno zavržejo 153 milijonov ton hrane, kar je 15 milijonov ton več, kot je uvozijo. Inflacijo cen hrane bi lahko zmanjšali že samo z omejevanjem količine zavržene hrane, ugotavlja poročilo neprofitne organizacije Feedback EU.
Večina hrane, 90 milijonov ton, se zavrže že v primarni proizvodnji. EU po ocenah zavrže petino lastne proizvodnje. Samo količina zavržene pšenice je enaka polovici ukrajinskega izvoza, navaja Guardian.
Okoli 30 milijonov ton zavržene hrane predstavljajo gospodinjski odpadki. Zavržena hrana za gospodinjstva in podjetja pomeni finančno izgubo v vrednosti 143 milijard evrov, ob tem pa proizvede tudi šest odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov EU-ja.
EU je v letu 2021 ob tem uvozil 138 milijonov ton hrane v vrednosti 150 milijard evrov. Študija poudarja, da je količina prehrambnih odpadkov še toliko bolj tragična ob upoštevanju podatka, da si kar 33 milijonov ljudi oz. približno desetina prebivalstva Unije ne more vsak drugi dan privoščiti kakovostnega obroka.
Zavreči več hrane kot je uvoziti je “škandal”
“V času visokih cen hrane in krize življenjskih stroškov je škandal, da EU zavrže več hrane, kot je uvozi. EU ima zdaj ogromno priložnost, da določi pravno zavezujoče cilje, da do leta 2030 prepolovi količino zavržene hrane ‘od vil do vilic’, da se spopade s podnebnimi spremembami in izboljša prehransko varnost,” je povedal Frank Mechielsen, direktor organizacije Feedback EU, ki je naredila študijo.
Povprečna cena hrane na svetovnem trgu je bila prejšnji mesec za osem odstotkov višja kot pred letom dni, kažejo podatki Organizacije ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO). Cene pšenice, koruze in soje so letos presegle rekorde iz vrhunca finančne krize leta 2008. Agrarni ekonomisti so za Guardian ocenili, da bodo visoke cene hrane zaradi energetskih razmer, negotovosti v svetu in podnebnih sprememb vztrajale tudi po koncu vojne v Ukrajini.
Prehranski odpad bolj donosen od učinkovitosti pri pridelavi
V kmetijski industriji so odpadki žal bolj dobičkonosni kot učinkovitost, opozarja Olivier De Schutter, sopredsednik Mednarodnega odbora strokovnjakov za trajnostne prehrambne sisteme. “Na obeh koncih prehranjevalne verige je zmanjševanje odpadkov drago. Ljudem je donosno prodati več hrane, kot je potrebujejo,” je dodal.
Neprofitne organizacije, kot je Feedback EU, pozivajo Bruselj, naj uzakoni 50-odstotno zmanjšanje prehranskih odpadkov do leta 2030. Evropska komisija se je že leta 2015 pridružila cilju Združenih narodov o trajnostnem razvoju, da do leta 2030 zmanjša količino prehranskih odpadkov za polovico, vendar ni niti blizu cilju.
Evropska komisija tehta predloge za omejitev zavržene hrane
Evropski parlament je leta 2018 sprejel direktivo o odpadkih, v skladu s katero morajo države članice od leta 2020 meriti in poročati o svojih prehranskih odpadkih. Uradni podatki še niso javno objavljeni, zato je Feedback EU pri svoji študiji uporabil izračune iz indeksa živilskih odpadkov organizacij Združenih narodov in študije WWF, navaja Guardian.
Evropska komisija trenutno razvija predloge za pravno zavezujoče cilje glede zavržene hrane za EU. Med možnostmi je 20- ali 50-odstotno zmanjšanje količine odpadkov do leta 2030. Prav tako še ni dogovora, ali bo zaveza veljala samo za maloprodajo in potrošnike ali tudi za proizvajalce hrane.
Vir: RTVSLO-Okolje
PO DRUGI STRANI:
Lakota ogroža 44 držav – stanje je alarmantno
Organizaciji Concern Worldwide in Welthungerhilfe sta objavili poročilo o Svetovnem indeksu lakote (Global Hunger Iindex), sedemnajsto po vrsti.
Svetovni indeks lakote (GHI) za leto 2022 nas sooča z mračno resničnostjo. Zaradi strupene mešanice konfliktov, podnebnih sprememb in pandemije COVID-19 so milijoni ljudi že bili izpostavljeni prehranskim cenovnim šokom, kar jih je naredilo samo še bolj ranljive za nadaljnje krize. Danes pa vojna v Ukrajini s posledicami za svetovno oskrbo s hrano, gnojili in gorivi ter njihove cene spreminja krizo v katastrofo.
Hkrati pa hitrost in resnost svetovne prehranske krize odražata dejstvo, da je na milijone ljudi že živelo na negotovem robu lakote, kar je dediščina preteklih neuspehov pri vzpostavljanju pravičnejših, trajnostnih in odpornih prehranskih sistemov. Letošnje poročilo se zato osredotoča na preoblikovanje prehranskih sistemov in lokalno upravljanje.
Po podatkih GHI za leto 2022 je lakota v petih državah – Srednjeafriški republiki, Čadu, Demokratični republiki Kongo, Madagaskarju in Jemnu – na alarmantni ravni, v štirih dodatnih državah – Burundiju, Somaliji, Južnem Sudanu in Siriji – pa začasno velja za “alarmantno”. Kot resno se na podlagi rezultatov GHI za leto 2022 ocenjuje stanje lakote v nadaljnjih 35 državah. Za pregled kliknite na zemljevid.
Ključna sporočila
- Po podatkih GHI iz leta 2022 je globalni napredek v boju proti lakoti v zadnjih letih večinoma stagniral.
- Razmere se bodo verjetno še poslabšale zaradi sedanjega navala prekrivajočih se svetovnih kriz – konfliktov, podnebnih sprememb in gospodarskih posledic pandemije COVID-19 -, ki so vse močni dejavniki lakote. Vojna v Ukrajini je še dodatno povečala svetovne cene hrane, goriv in gnojil ter lahko prispeva k pomanjkanju hrane leta 2023 in pozneje.
- Te krize se pojavljajo poleg temeljnih dejavnikov, kot so revščina, neenakost, neustrezno upravljanje, slaba infrastruktura in nizka kmetijska produktivnost, ki prispevajo h kronični lakoti in ranljivosti. Na svetovni ravni ter v številnih državah in regijah sedanji prehranski sistemi niso primerni za reševanje teh izzivov in odpravo lakote.
- Afrika južno od Sahare in južna Azija sta regiji z najvišjo stopnjo lakote in sta najbolj ranljivi za prihodnje pretrese in krize. Tako kot v drugih regijah sveta je tudi v teh regijah napredek v boju proti lakoti zastal, kar je še posebej zaskrbljujoče glede na to, da so v teh regijah nujno potrebne izboljšave.
- Brez večjih premikov niti svet kot celota niti približno 46 držav do leta 2030 predvidoma ne bo doseglo niti nizke stopnje lakote, merjene z indeksom GHI. Med njimi je 44 držav, ki se imajo trenutno resno ali zaskrbljujočo stopnjo lakote. Dvajset držav z zmerno, resno ali zaskrbljujočo lakoto ima višje rezultate GHI za leto 2022 kot rezultate GHI za leto 2014, ki je zadnje zgodovinsko referenčno leto za rezultate GHI v tem poročilu. Te države so v različnih svetovnih regijah, ne le v tistih z največjo splošno lakoto.
- Stopnje lakote in podhranjenosti se znotraj držav zelo razlikujejo. Tudi v regijah in državah z dobrimi rezultati so še vedno žarišča nezanesljive preskrbe s hrano in prehrane, kjer so potrebna večja in ciljno usmerjena prizadevanja. Podrobnejši pregled podatkov znotraj držav in uspešnost obstoječih prizadevanj za boj proti lakoti lahko pomaga usmerjati programe in politike tako, da bodo koristili najbolj ogroženim državam. specifičnim skupinam prebivalstva, ki jih najbolj potrebujejo.
Preobrazba prehranskih sistemov in lokalno upravljanje
Letošnje poročila prinaša posebno poglavje, ki ga je pripravila Danielle Resnick z Brookings Institution in IFPRI, ki se osredotoča na pomen upravljanja prehranskih sistemov na lokalni ravni in navaja primere, v katerih državljani najdejo inovativne načine, kako od nosilcev odločanja zahtevati odgovornost za obravnavanje negotovosti glede hrane in prehranske varnosti.
Ključna sporočila
- V globalnem prehranskem sistemu, ki ni uspel trajnostno odpraviti revščine in lakote, državljani iščejo inovativne načine za izboljšanje upravljanja prehranskih sistemov na lokalni ravni, pri čemer so nosilci odločanja odgovorni za reševanje problematike negotovosti preskrbe s hrano in prehrane ter lakote.
- Nedavni trend decentralizacije vladnih funkcij je lokalnim oblastem omogočil večjo avtonomijo in oblast, tudi nad ključnimi elementi prehranskih sistemov. V nestabilnih državah pa imajo lokalni ali neformalni viri upravljanja, kot so tradicionalne oblasti, morda večjo verodostojnost pri skupnostih. Vendar pa so v številnih državah prostori civilne družbe podvrženi vse večji represiji, kar državljanom preprečuje, da bi uveljavljali in uresničevali svojo pravico do primerne hrane.
- Državljani uporabljajo številna orodja, vključno s sistemi za sledenje vladnih proračunov in izdatkov, skupnostnimi ocenami (community scorecards) uspešnosti lokalnih oblasti ter vključujoča orodja, ki omogočajo oblikovanje večstranskih platform, ki vključujejo različne lokalne akterje, vključno z vladnimi uradniki, skupnostmi in zasebnim sektorjem, v načrtovanje politik.
- Lokalni ukrepi lahko državljanom pomagajo pri uresničevanju pravice do hrane, vendar se te pravice le-ti pogosto ne zavedajo, tudi če je zapisana v nacionalni zakonodaji. Zato je pomembno, ne samo da se lokalne oblasti zavedajo svojih odgovornosti, temveč tudi zavedanje državljanov o njihovih pravicah.
- Glede na raznolikost okolij lokalnih oblasti – kjer se lahko stopnje moči lokalnih oblasti, civilnega prostora in šibkosti države zelo razlikujejo – morajo biti prizadevanja za upravljanje dobro prilagojena razmeram in zmogljivostim na terenu. Spodbudno je, da so primeri opolnomočenja vidni tako v krhkih okoljih z visoko stopnjo družbene razdrobljenosti kot tudi v stabilnejših okoljih z daljšo tradicijo lokalne demokracije.
- Motivirano in dosledno lokalno vodstvo je ključnega pomena za trajnost lokalnih ukrepov. Spodbujanje takega vodenja lahko vključuje izobraževanje lokalnih uradnikov ali spodbujanje nevladnih lokalnih šampionov.
- Lokalne skupnosti, v katerih je lakota največja, bodo imele največje koristi od izboljšane odgovornosti, vendar pogosto živijo v okolju s šibkim ali slabim upravljanjem, visoko stopnjo razseljenosti in pomanjkanjem varnosti. Prizadevanja razvojnih partnerjev za krepitev lokalnih prehranskih sistemov v teh okoljih zahteva več časa in in prožnejšo uporabo virov.
Vrednost GHI kot sestavljenega indeksa
Globalni indeks lakote (GHI) je orodje, zasnovano za celovito merjenje in spremljanje lakote na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. Rezultati GHI se izračunajo vsako leto, da bi ocenili napredek in nazadovanje v boju proti lakoti. Namen indeksa GHI je povečati ozaveščenost in razumevanje boja proti lakoti, omogočiti primerjavo ravni lakote med državami in regijami ter opozoriti na tista območja sveta, kjer je raven lakote najvišja in kjer so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo lakote.
Merjenje lakote je zapleteno. Da bi informacije GHI uporabljali čim bolj učinkovito, je treba razumeti, kako se rezultati GHI izračunavajo ter kaj nam lahko povedo in česa ne. Več informacij najdete tukaj.
Vir: ReliefWeb, pripravil AK
Vir: Humanitarni center
