Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje
V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte
Veter, kot obnovljivi vir energije (OVE), je v Sloveniji namreč še skoraj povsem neizkoriščen.
V osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije objavljenem januarja 2020, ugotavljajo, da se pri vetrnih elektrarnah soočamo s težavami pri umeščanju v prostor (varstvena, zavarovana in ogrožena območja) ter družbeno sprejemljivostjo (zaradi razpršene poselitve je omejeno število lokacij vetrovno primernih območij, kjer ni v bližini ljudi in težav s hrupom). V analiziranih scenarijih razvoja vetrnih elektrarn je tako do leta 2030 predviden razvoj vetrnih elektrarn do moči 150 MWe, do leta 2040 pa med 200 in 335 MWe, v obeh scenarijih z dodatnimi ukrepi.
Pri gradnji vetrnih elektrarn se v Sloveniji soočamo z odporom javnosti do postavitve velikih vetrnih elektrarn. Zato se je potrebno osredotočiti predvsem na MALE VETRNE ELEKTRARNE do vključno 50 kW, za katere so razmere v Sloveniji precej ugodne tako pri naravnih danostih kot tudi po zakonodaji.
Od začetka leta 2013 smo opravili veliko raziskovalnega in izobraževalnega dela na področju malih vetrnih elektrarn. V tem času pa so proizvajalci izboljševali obstoječe tradicionalne tehnologije malih vetrnih elektrarn ter razvijali nove tehnologije malih vetrnih elektrarn (vertikalne, cevne) z namenom izboljšanja proizvodnje električne energije v primerjavi s tradicionalnimi vetrnimi elektrarnami, kar vam bo tudi predstavljeno na tem strokovnem seminarju.
Predstavljene bodo:
- Evropske smernice, veljavni predpisi v Sloveniji, tako z elektro kot s področja umeščanja v prostor in gradbena zakonodaja, standardi, ki so potrebni za načrtovanje, namestitev, delovanje in vzdrževanje malih vetrnih elektrarn v skladu s slovenskim standardom SIST EN 61400-2,
- nova Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter in nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE,
- dosedanje izkušnje na trgu glede malih vetrnih elektrarn v Sloveniji, kakor tudi možnosti pridobitve nepovratnih sredstev oziroma kreditov za investicije v naprave, ki izkoriščajo obnovljive vire energije.
Namen slovenskega standarda SIST EN 61400-2 pa je zagotoviti ustrezno raven zaščite pred poškodbami v predvideni življenjski dobi malih vetrnih elektrarn. Obravnava vse podsisteme malih vetrnih elektrarn (ang. SWT), kot so varnostni mehanizmi, notranji električni sistemi, mehanski sistemi, podporne konstrukcije, temelji in električne povezave.
Strokovni seminar je namenjen tako tehničnim strokovnjakom kot tudi bodočim investitorjem in uporabnikom malih vetrnih elektrarn.
Program
Splošno glede možnosti gradnje vetrnih elektrarn v Slovenji:
- Sofinanciranje gradnje malih vetrnih elektrarn
- »Zimski paket« – nove smernice EU
- Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije
- Pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije v skladu s strokovno študijo
- Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energijeiz OVE in s SPTE
- Uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE
- Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter
Kakšni so pogoji za gradnjo malih vetrnih elektrarn v Sloveniji:
- geografski informacijski sistem za področje OVE – ENGIS,
- prihodnost različnih tehnologij malih vetrnih elektrarn v Sloveniji.
Praktični primeri za načrtovanje, delovanje in vzdrževanje malih vetrnih elektrarn:
- standardi,
- umestitev malih vetrnih elektrarn v prostor,
- načrtovanje in namestitev male vetrne elektrarne po SIST EN 61400-2:2015,
- vzdrževanje, delovanje, varnost, komunikacija in nadzor male vetrne elektrarne po SIST EN 61400-2:2015.
Predstavitev in primerjava različnih vetrnih turbin z električnimi generatorji do 50 kW:
- predstavitev horizontalne vetrne turbine,
- predstavitev vertikalne vetrne turbine,
- predstavitev cevne vetrne turbine,
- ekonomika različnih tehnologij vetrnih turbin.
Primeri postavitev malih vetrnih elektrarn:
- mVE 3,5 kW, 7,5 kW in 12 kW,
- mVE v kombinaciji s proizvodnjo toplote,
- mVE v kombinaciji s sončno elektrarno in hranilnikom električne energije.
Predavatelja
Andreja Belavić Benedik, univ.dipl.inž.el.,
je po opravljeni diplomi na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubjani, kot štipendistka delala na projektih avtomatizacije energetskih objektov pri IBE d.d. v Ljubljani. Delovne izkušnje si je nato pridobivala na Tržnem inšpektoratu RS kot vodja skupine za nadzor varnosti električnih proizvodov in energijske učinkovitosti proizvodov. V tem času je sodelovala kot ekspert pri več Twinning projektih v državah V Balkana z namenom priprave njihove zakonodaje na vstop v EU. V prejšnjem desetletju pa je večino časa službovala na Ministrstvu za infrastrukturo, v Direktoratu za energijo, kjer je kot vodja Oddelka za učinkovito rabo in obnovljive vire energije soustvarjala zakonodajo in politiko na tem področju. Aktivno je sodelovala pri sprejemanju Direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije na evropski ravni in njeni implementaciji v slovenski pravni red, poleg tega pa je bilo njeno področje tudi zakonodaja s področja okoljsko primerne zasnove proizvodov, povezanih z energijo, in njihovega energijskega označevanja. Sodelovala je pri projektih CA-RES in ERA-Net Smart Grids Plus, bila članica SS SIST EIT in Odbora za električno varnost. Od julija 2018 je prokuristka v družinskem podjetju A-SOL energija d.o.o.. Trenutno pa je za čas predsedovanja R Slovenije Svetu EU, zaposlena kot asistentka za področje tehnične harmonizacije in notranjega trga na Stalnem predstavništvu R Slovenije v Bruslju, in tako udeležena pri pisanju nove evropske zakonodaje. V času od leta 2011 je tudi objavila več strokovnih člankov v zvezi z zakonodajo, standardizacijo in fotonapetostno tehnologijo, aktivno pa je sodelovala tudi s slovensko prevajalsko službo Evropskega parlamenta pri uvajanju novih terminov s slovenski jezik.
mag. Andrej Zorec, univ.dipl.inž.el.,
vodja projektov v podjetju E prihodnost d.o.o., kjer vodi projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE) z dolgoletnimi izkušnjami na področju energetike v Sloveniji, konkretno na področju distribucije električne energije in električnih inštalacij. Ima bogate izkušnje pri vodenju in projektiranju projektov za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, na področju električnih inštalacij in električne opreme, OVE in elektro polnilnih postaj, kot odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta. Je tudi član tehničnega odbora TC SIST/TC CEV Cestna osebna in gospodarska električna vozila in tehničnega odbora TC SIST/TC Električne inštalacije, kjer aktivno sodeluje pri pripravi in sprejemanju standardov na področju polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil. Od leta 1995 do danes je objavil več člankov in raziskav s področja energetike, področja sončne energije, vetrne energije, ekološke in nizkoenergijske gradnje ter električne mobilnosti. Je tudi avtor strokovnega priročnika Načrtovanje, vzdrževanje in preverjanje polnilnih postaj za električna vozila ter soavtor strokovnega priročnika Pregled zakonodaje, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov.
Je član upravnega odbora matične sekcije elektro inženirjev (UO MSE).
Interaktivni strokovni seminar je prilagojen on-line izvedbi. Po vaši prijavi boste prejeli povabilo in natančna navodila za pridružitev k on-line seminarju.
Za vašo prijavo na ta termin, vam nudimo 20 % popust.
V skladu z dogovorom z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) bodo pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na strokovnem seminarju pridobili 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.
© Agencija POTI d.o.o.. Vse pravice pridržane.
V primeru višje sile si pridržujemo pravico do spremembe termina izvedbe izobraževanja.
Za več strokovnih vsebin na tem področju obiščite portal Elektrotehniške revije.
