V tokratnem pozivu Center za kreativnost išče kreativne inovacije, izdelke in storitve, ki napovedujejo sistemske spremembe, ponujajo kritiko obstoječih tržnih in ekonomskih sistemov, prekinjajo ustaljene in prinašajo nove načine uporabe.
Pojem »disruptivno« pogosto izrabljajo in – podobno kot druge trenutno popularne pojme, kot sta »trajnostnost« in »inovacija« – narobe interpretirajo. V osnovni definiciji gre pri disrupciji za aktivnost, ki pomeni odklon od ustaljenih načinov, za motečo dejavnost, ki prekine »status quo«. V poslovni teoriji je disruptivna inovacija tista, ki ustvarja novo tržno in vrednostno mrežo ter sčasoma poruši obstoječo in ki izpodrine uveljavljena podjetja, izdelke in zavezništva. Izraz je okoli leta 1995 opredelil in analiziral ameriški raziskovalec Clayton M. Christensen s sodelavci, in kaj kmalu je disruptivna inovacija postala najvplivnejša poslovna ideja začetka 21. stoletja. Definicija pojma se je kasneje razširila na vse inovativne tehnologije, ki prinašajo nove načine uporabe, na vpliv novih tehnologij in na razvoj digitalnega gospodarstva.
Vse novosti niso disruptivne, četudi so revolucionarne. Na primer, prvi avtomobili konec 19. stoletja niso bili disruptivna novost, saj so bili zgodnji avtomobili dragi luksuzni predmeti, ki niso spremenili obstoječega trga konjskih vpreg. Ta je ostal nedotaknjen do prvega poceni Fordovega modela T leta 1908. Šele serijska proizvodnja avtomobilov je postala disruptivna. Pogosto disruptivne inovacije nastanejo iz »kritike« obstoječih sistemov, vključno z ekonomskimi in poslovnimi vidiki, ter z analizo obstoječih sistemov, kjer identificirajo »možne točke posega« v ustaljeni sistem ali prakso, da bi oblikovale sistemske spremembe.
V tokratnem pozivu iščemo kreativne inovacije, izdelke in storitve, ki napovedujejo sistemske spremembe, ponujajo kritiko obstoječih tržnih in ekonomskih sistemov, prekinjajo ustaljene, pogosto škodljive družbene navade, prinašajo nove načine uporabe in imajo potencial, da postanejo serijski izdelek ali storitev, ki opušča ustaljene načine. To so lahko izdelki za dom in vsakodnevno življenje, pa tudi digitalne aplikacije, ki izboljšujejo življenje uporabnikom, ali oblikovanje storitev, ki ima v mislih dobrobit družbe, predvsem v smislu načrtovanja uporabniških, infrastrukturnih, komunikacijskih in materialnih komponent storitve za izboljšanje njene kakovosti in doseganje družbenih sprememb.
Potrebo po sistemskih spremembah je še dodatno spodbudila pandemija, ki je pokazala, da bo treba v prihodnosti preusmeriti proizvodnjo dobrin nazaj v lokalne skupnosti ter da je pomembno ohranjati lokalne materialne in nematerialne vire (ohranjanje in vključevanje tradicionalnih obrti v nove prakse, spodbujanje skupnosti in sodelovanja, varčevanje z energetskimi in drugimi viri ipd.).
S tem pozivom iščemo koncepte, izdelke in storitve, ki odgovarjajo na nova družbena vprašanja, ki prekinjajo ustaljene prakse in iščejo nove, družbeno boljše načine delovanja, ki so izdelani lokalno ter usmerjeni v racionalizacijo virov (sklenjen snovni krog, ponovna uporaba ipd.) in nove načine proizvodnje ali uporabe. Predvsem pa iščemo izdelke z visoko oblikovalsko in funkcionalno vrednostjo. Na podlagi predlogov bomo izbrali izdelke za skupinsko predstavitev na mednarodnih tednih oblikovanja, sejmih in razstavah (v letu 2022), kot je teden oblikovanja v Milanu.
Sodelovanje
Prijavite se lahko z digitalnimi storitvami ali pa z izdelki s področja mobilnosti in dodatkov za dom, s pohištvenimi izdelki ali drugimi izdelki oz. storitvami za vsakdanjo rabo, razen oblačil in modnih dodatkov (izjemoma so lahko vključeni, če hkrati sodijo tudi v eno izmed prejšnjih kategorij – mobilnost, pohištvo, dom, storitve …). Izdelki so lahko že delujoči maloserijski izdelki ali prototipi, pomembno je, da so zasnovani z mislijo na serijsko proizvodnjo, torej niso unikati. Pri storitvah pa je pomembno, da gre za delujoče prototipe.
Izbor
RAZPISOVALEC
Center za Kreativnost
