RISE

Covid je nastavil čudovito ogledalo digitalizaciji

Digitalizacija se ni zgodila danes, ampak je z nami že zelo dolgo. Je pa v zadnjem letu dni zaradi covida postala prepoznavna. V tem času so se morali tako posamezniki kot organizacije prilagoditi novi realnosti.

»Digitalizacija je področje, ki ga po eni strani živimo danes, po drugi strani pa ga na Ekonomski fakulteti poučujemo že 20 let,« pogovor začne Aleš Groznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V zadnjem letu smo zaradi razmer pospešeno digitalizirali svet fizičnih oseb, seveda pa so se morala novemu položaju prilagoditi tudi podjetja.

Kaj vse se je na področju digitalizacije spremenilo v lanskem letu?

Pri posameznikih se je zgodilo to, da smo čez noč digitalizirali svoja življenja. V najtežjih časih epidemije smo praktično vse opravljali digitalno – od nakupa oblek, hrane …

Dober primer je tudi šolstvo: naša fakulteta je dan po zaprtju nemoteno nadaljevala z vsemi predavanji. Bili smo pripravljeni. Če pa pogledamo osnovne šole, so še daleč od takšnega momenta. Nekatere so morale celo za teden dni zapreti svoja vrata.

V podjetjih se je zgodilo isto. Tista, ki so bila že prej dobro digitalizirana in so razumela, kaj je digitalizacija ter kakšen je pomen tehnologije, so lahko poslovala skoraj brez težav in z zelo majhnimi spremembami. Tista, ki niso bila, pa so imela grozne težave. Čez noč organizirati delo od doma – na to je treba biti pripravljen. Če nisi, je prehod zelo težaven. Podjetja, ki tega niso bila sposobna storiti, bodo imela tudi težave z okrevanjem, saj je doba covida tako dolgoživa, da marsikatero podjetje lahko tudi propade.

 

Se danes po vsem tem zavedamo pomembnosti digitalizacije?

Da, nedvomno. Covid je nastavil čudovito ogledalo digitalizaciji. O pomenu digitalizacije smo poučevali 20 let, nejeverniki pa so mislili, da govorimo v veter in da lahko živijo brez resne digitalizacije. Zdaj so spoznali, da temu ni tako. Danes brez podatkov v digitalni obliki in brez poslovanja, podprtega s tehnologijo, dejansko nismo sposobni resno konkurirati na trgu.

Kako imate na fakulteti same predmete prilagojene digitalizaciji?

Študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju poučujemo o digitalizaciji skozi celotno vertikalo. Na tem področju vas izobrazimo z več vsebinami, jedro pa predstavljata predmeta Elektronsko poslovanje in »Digital business« (digitalno poslovanje). Na dodiplomski ravni so predavanja v slovenskem jeziku, na podiplomski v angleščini. Poleg dveh osnovnih pa imamo še predmete, pri katerih pridobite poglobljeno znanje s posameznih področij, kot so podatkovna analitika, pametna mesta, načini digitalizacije pri upravljanju informatike. Na ta način dodamo kopico znanj, ki so danes v poslovnem svetu pomembna. Na Ekonomski fakulteti seveda ne učimo tehnologije, ampak kako tehnologija spreminja poslovanje podjetij oziroma organizacij. Ukvarjamo se z vprašanji, kaj digitalizacija sploh je, kakšne spremembe prinaša, kako se z njo spopasti, kako spreminjati poslovne modele v podjetju, kdo naj to počne … Vse s ciljem, da tehnologijo znamo uporabiti za spremembe v poslovanju podjetja.

Kako vi vidite prihodnost in navade po covidu?

Leto in pol popolnoma drugačnega življenja, kot smo ga bili vajeni, pusti posledice. Tudi posamezniki, ki pred tem na področju digitalizacije niso bili prav spretni, so se čez noč spremenili v  uporabnike povsem drugačne vrste – takšne, ki so spretni v digitalnem okolju. In to bo ostalo. To velja tudi za navade na osebni ravni: od hibridnega načina dela in nakupov prek spleta do različnih storitev, ki jih uporabljamo, rezervacij nastanitev in ostalega. To ne bo izginilo.

Kjer se rešitve izkažejo za modre, bo digitalni način poslovanja izrinil fizičnega. Tam, kjer lahko nekaj naredite ceneje, bolje in hitreje, bodo digitalne storitve ostale.

Prihodnost bo krojilo mobilno okolje. To v praksi pomeni, da bomo imeli pri sebi napravo, pametni telefon, ki omogoča vse. Vedno ga imaš pri roki, plačaš lahko račune, skeniraš QR kodo, v lokalu lahko plačaš pijačo in podobno. Ko grem po svetu, je to naprava, ki jo moram imeti ob sebi in je »vse v enem«. (P.R.)

VIR: Računalniške novice