Predvidoma v prvi polovici meseca septembra lahko pričakujemo objavo razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev, ki bo namenjen razvoju slovenske nastanitvene turistične ponudbe.
NEPOVRATNA SREDSTVA ZA TURISTIČNE NASTANITVE
Sofinancirane bodo investicije v nastanitvene kapacitete (hoteli, moteli, penzioni, gostišča, kampi, glampingi, turistične kmetije) od 3* naprej, v prvi vrsti obnove, deloma tudi novogradnje.
Upravičenci razpisa bodo po napovedi tako MSP, kot tudi velika podjetja, ki lahko pričakujejo med 15% in 50% sofinanciranja, skladno z novo karto regionalne državne pomoči (KARTA DRŽAVNE POMOČI) ter naložbeno shemo za MSP.
Upravičeni stroški bodo investicije v opredmetena sredstva (investicije v gradnjo, obnovo, opremo, inventar, energetsko sanacijo, povečanje energetske učinkovitosti ali energetske samooskrbe iz obnovljivih virov, računalniško, digitalno in IT opremo) ter stroški projektne dokumentacije, študij in analiz, stroški programov izobraževanja in usposabljanja, stroški zagonskega trženja, stroški storitev zunanjih izvajalcev.
Okvirna višina sredstev: 69 milijonov EUR
ZELENO IN DIGITALNO
V okviru razpisa za turizem bodo projekti morali izkazovati energetsko učinkovitost in zeleno naravnane rešitve, tj. obnovljivi viri energije, zmanjšanje odpadkov in negativnih vplivov na okolje, pridobiti bo potrebno tudi certifikat Slovenia Green. Izkazati bo treba izboljšanje ravnanja z odpadki in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
ZRELI PROJEKTI
Možnost sofinanciranja bodo prejeli projekti, ki bodo pripravljeni na izvedbo. Izdelano bodo morali imeti projektno in investicijsko dokumentacijo, imeti pridobljeno gradbeno dovoljenje, poleg tega pa se bodo morala podjetja zavezati k ohranjanju delovnih mest oziroma spodbujanju ustvarjanja novih.
OKVIRNA RAZDELITEV SREDSTEV
Načrtovano je, da bodo 68% nepovratnih sredstev (okoli 45 mio EUR) namenili za sofinanciranje obnove objektov, preostanek pa za novogradnje ali popolne rekonstrukcije.
Strateški cilji razvoja turizma
Projekti bodo morali med drugim upoštevati tudi strateške cilje razvoja turizma do leta 2028.
Glavne usmeritve, politike in ukrepi strategije se nanašajo na:
- precejšnje izboljšanje kakovosti storitev;
- boljše upravljanje na vseh ravneh;
- dvig kakovosti človeških virov in pogojev dela v slovenskem turizmu;
- kakovostnejše naložbe;
- realizacijo obljube o zeleni in trajnostni ponudbi ne le v promocijskih akcijah, temveč tudi v praksi;
- usmerjanje na zahtevnejše trge, segmente in produkte z višjo dodano vrednostjo, višjo stopnjo butičnosti, z upoštevanjem nosilne zmogljivosti narave ter narave in turističnih območij, vključevanjem avtentičnih kulturnih elementov Slovenije v turistično ponudbo;
- digitalno preobrazbo s ciljem večje učinkovitosti in
- povečanje verige vrednosti slovenskega turizma.
VIR: tiko-pro.si
KOLIKO ODPADKOV PRISPEVA TURIZEM?
Slovenija je zasluženo priljubljena destinacija turistov z vsega sveta. K nam pridejo zaradi narave, kulture, športa, zgodovine in
drugih razlogov, skupnega pa imajo nekaj drugega. Tako kot mi prebivalci imajo turisti svoj okoljski odtis, ki pogosto večkrat
preseže tistega od domačinov. Na primeru Bleda smo poskusili kvantificirati to razliko.
En pogleda na graf števila nočitev in količine mešanih odpadkov skozi čas potrdi razliko. Poleti je precej več turistov in odpadkov, število domačinov pa se seveda bistveno ne spreminja. Kakšen delež, koliko “krivde” lahko torej pripišemo turistom?
Na občini imajo tudi podatke o prodanih parkirnih listkih, ki so posredni pokazatelj števila dnevnih gostov. A hiter izračun
regresijske krivulje pokaže, da veliko večino nihanja odpadkov razloži nihanje v številu nočitev. Pri nadaljnji analizi smo zato izpustili parkirnine. Da bi lahko primerjali število prebivalstva in število nočitev gostov pa smo prebivalce pomnožili s številom dni v mesecu. Tako smo dobili primerljiva podatka: nočitev gosta in nočitev domačina.
Nekaj statistike in preverjanja kasneje so rezultati jasni. V zadnjih letih na turiste odpade med 20-40 % vseh nastalih mešanih odpadkov v občini Bled. Ali povedano drugače, po tem modelu turistične nočitve povzročijo med tretjino in dobro polovico več mešanih odpadkov kot nočitve domačinov. To potrjuje že dolgo znano dejstvo, da bo v tem sektorju potrebnega še veliko dela, da bo odpadkov manj in da bodo bolje ločeni. Letošnji svetovni dan turizma, ki ga praznujemo konec meseca, ima tudi zaradi takih spoznanj temo “Premislimo turizem” — kako poskrbeti, da bo primarno služil ljudem in okolju ter tako postal tudi bolj odporen.
Avtor: Jaka Kranjc
VIR: ebm.si
